Danes se je na sedežu GO SVIZ sestala komisija za ugotavljanje rezultatov o podpisu stavkovnega sporazuma pod vodstvom predsedujoče Jožice Unetič. Glasovanje članic in članov ter ostalih zaposlenih v vzgoji, izobraževanju, raziskovalni dejavnosti in kulturi o sprejemljivosti doseženega v pogajanjih med SVIZ-om in Vlado RS je potekalo med 21. in 28. novembrom. Komisija je pregledala vse prejete zapisnike o glasovanju ter ugotovila naslednje rezultate:

Glasovanja o podpisu stavkovnega sporazuma se je udeležilo 38.353 zaposlenih v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi. Za podpis stavkovnega sporazuma je glasovalo 36.559 zaposlenih, kar je 95,32 % vseh zaposlenih, ki so glasovali o podpisu stavkovnega sporazuma. Proti podpisu stavkovnega sporazuma je glasovalo 1.794 zaposlenih, kar predstavlja 4,68 % vseh zaposlenih, ki so glasovali o podpisu stavkovnega sporazuma.

Komisija za ugotavljanje rezultatov glasovanja o podpisu stavkovnega sporazuma ugotavlja, da se je večina zaposlenih v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi opredelila za podpis stavkovnega sporazuma, s čimer so izpolnjeni vsi pogoji za podpis le tega.

Na konferenci za javnost sta glavni tajnik SVIZ in predsednica komisije za ugotavljanje rezultatov novinarjem predstavila zgoraj navedene rezultate. Glavni tajnik Branimir Štrukelj je posebej izpostavil, da je dolžnost Vlade, da zagotovi potrebna sredstva za izplačilo dogovorjenega in ne poskuša z morebitnimi poskusi prelaganja te obveznosti na zavode. Napovedal je tudi aktivnosti, ki jih bo izpeljal sindikat skupaj z drugimi prizadetimi, če bi do takšnih poskusov vseeno prišlo.

V luči potekajočih pogajanj za sklenitev stavkovnega sporazuma z Vlado RS so se v sredo, 7. 11. 2018, na sedežu sindikata SVIZ na Oražnovi ulici 3, v Ljubljani na 9. izredni seji sestali članice in člani Glavnega stavkovnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (GSO SVIZ). Seznanili so se z dozdajšnjim potekom pogajanj, zatem pa natančno opredelili način izvedbe stavke v vzgoji in izobraževanju, ki jo je sindikat sicer po oktobrski izredni seji že napovedal za začetek decembra letos.

V uvodnem delu seje je glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj članicam in članom GSO SVIZ predstavil dogajanje na pogajanjih z Vlado RS. Ta so bila v uvodnih nekaj krogih skupna, zdaj pa se nadaljujejo ločeno s posameznimi skupinami sindikatov javnega sektorja (pogajalska skupina SVIZ se je z vladno v tem tednu ločeno pogajala dvakrat, 5. in 6. 11. 2018). Članice in člani GSO, ki vodijo stavko v vzgoji in izobraževanju, so na seji na pogajalsko skupino SVIZ znova naslovili odločno zahtevo, da nepopustljivo vztraja pri stavkovnih zahtevah, ki prekinjajo štiriletni trend vse večjega zaostajanja plač v vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi. Še enkrat so poudarili, da sindikat za zaposlene v dejavnostih SVIZ ne zahteva nobenih privilegijev, nobenih posebnih ugodnosti, a da zahteva, da dobijo vsaj približno toliko, kot imajo drugi. V stavki bo SVIZ zato vztrajal do izpolnitve stavkovnih zahtev in država zaposlenim v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi ne bo priznala enakega plačila za primerljivo delo.

Soglasno je bil sprejet sklep, da bo stavka v vzgoji in izobraževanju nadaljevala v sredo, 5. 12. 2018 in v četrtek, 6. 12. 2018. S spremembo sprva napovedane tridnevne stavke v dvodnevno je SVIZ prisluhnil opozorilom staršem, ki so izražali nezadovoljstvo in skrb ob napovedani večdnevni stavki. Prvi dan (5. 12. 2018) bodo po sklepu GSO tako stavkali zaposleni v srednjem in višjem šolstvu ter dijaških domovih, drugi dan (6. 12. 2018) pa zaposleni na področju predšolske vzgoje, osnovnega šolstva, osnovnih šol iz zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, glasbenega šolstva in izobraževanja odraslih. Na oba napovedana dneva stavke bo SVIZ organiziral tudi protestni shod pred sedežem Vlade RS.

V skladu s sklepom z oktobrske izredne seje predsedstva Sindikalne konference kulturnih organizacij SVIZ (SKKO SVIZ) je glavni stavkovni odbor na izredni seji odločal še o pozivu zaposlenih v kulturi k razglasitvi stavke in pridružitvi napovedanim stavkovnim aktivnostim. Tudi zaposleni v kulturi namreč pozivajo k odpravi nesorazmerij med plačami v kulturi glede na druga primerljiva delovna mesta v javnem sektorju ter zahtevajo povečanje razpona možnega kariernega napredovanja. Slednje je tako v kulturi kot tudi v vzgoji in izobraževanju ter sociali najnižje v celotnem javnem sektorju.

Na predlog predsedstva SKKO SVIZ so članice in člani GSO SVIZ za področje kulture sprejeli naslednje stavkovne zahteve: povišanje plač za 1 plačni razred na delovnih mestih do vključno 26. plačnega razreda; povišanje plač za 2 plačna razreda na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom in na delovnih mestih v VII/2 tarifni skupini; povišanje plač za 3 plačne razrede na delovnih mestih v VIII. in IX. tarifnem razredu; povečanje razkoraka med nazivi na delovnih mestih v plačni skupini G2 na maksimalno 3 plačne razrede (npr: med višjim kustosom in svetovalcem); izplačilo regresa za letni dopust v višini 1050,00 EUR za vse zaposlene, katerih plača je nižja od minimalne. Članstvo v kulturi se bo o stavki opredeljevalo v prihodnjih dneh, ob izglasovanju pa se bo začela 5. 12. 2018 in bo trajala do preklica.

Po izredni seji glavnega stavkovnega odbora sta predsednica SVIZ Jelka Velički in glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj ob članicah in članih GSO na novinarski konferenci povzela glavne sklepe s seje. Videoposnetke izjav in odgovore na vprašanja medijev si lahko ogledate v nadaljevanju.

Sindikalni zaupniki in člani NO našega območja so se v petek popoldne, 12.10. in v soboto dopoldne, 13.10.2018,  udeležili seminarja »Psihosomatsko zdravje na delovnem mestu«. Izvajalca sta bila Blaž Bertoncelj(direktor Parinama inštituta) in dr. Tina Bončina (zdravnica in psihoterapevtka). Ob teoretičnih vsebinah in praktičnimi vajami  so   spoznavali metode in principe , kako lahko sami vplivajo na boljše psihosomatsko zdravje na delu in doma in s tem zmanjšujejo negativne posledice stresa v telesu in umu.

Vztrajali bomo do izpolnitve stavkovnih zahtev!

Svetovni dan učiteljev bomo letos 5. oktobra obeležili že 25. leto zapored. S praznikom se oznamuje sprejem Priporočil o položaju učiteljev na ta dan leta 1966 na posebni medvladni konferenci v organizaciji UNESCO in Mednarodne organizacije dela (ILO). Priporočila jasno določajo pravice in dolžnosti vzgojiteljev in učiteljev ter govorijo o položaju, ki bi ga le-ti glede na zahtevnost dela morali imeti v družbi. Opredeljujejo tudi odgovornost vlad, ki naj vzgojiteljem in učiteljem ter njihovim organizacijam omogočijo sodelovanje pri odločanju o zanje pomembnih vprašanjih. Odločitev o 5. oktobru kot svetovnem prazniku vzgojiteljev in učiteljev je bila sprejeta na Mednarodni konferenci o izobraževanju leta 1993 v Ženevi, obeležujemo pa ga po svet svetu od leta 1994 naprej.

V SVIZ smo prepričani, da predstavlja kakovostno javno izobraževanje ter posledično bolje izobraženo in usposobljeno prebivalstvo eno redkih – če že ne edino – primerjalno prednost Slovenije pred drugimi državami, a se naše oblasti tega dejstva, če sodimo po njihovem ravnanju v zadnjih letih, ne zavedajo. Družbeni pomen in ugled izobraževanja se, žal, zmanjšujeta – stroka je marginalizirana, vzgojitelji, učitelji in šolstvo kot celota so vse prepogosto obravnavani zgolj kot strošek. Ob tem pa nikakor ni mogoče spregledati, da se slovenski izobraževalni sistem prav po zaslugi učiteljstva uvršča med najboljše v svetovnem merilu, kar naši otroci in mladostniki potrjujejo tudi z odličnimi dosežki v mednarodnih raziskavah znanja, kot sta TIMSS in PISA. V SVIZ se bomo upoštevaje navedeno še naprej odločno zavzemali za ohranitev kakovosti slovenskega javnega izobraževanja, hkrati pa bomo nadaljevali z aktivnostmi, da se ustrezno popravijo plače strokovnemu delu članstva z visokošolsko izobrazbo, magisteriji in doktorati.

Globalna tema letošnjega obeleževanja se sicer dotika pravice do izobraževanja, zato je tudi geslo temu primerno: Pravica do izobraževanja pomeni pravico do kakovostnega in ustrezno usposobljenega učitelja. Letos namreč oznamujemo 70. obletnico sprejema Univerzalne deklaracije o človekovih pravicah (1948), med katerimi je izobraževanje prepoznano kot ena temeljnih pravic. Kljub temu Združeni narodi poročajo, da danes 303 milijoni otrok po svetu ne hodijo v šolo, med njimi pa jih več kot tretjina živi na vojnih območjih ali v državah, ki so jih prizadele naravne katastrofe.

To pomeni, da 104 milijoni otrok, starih med pet in 17 let, ki živijo v državah, kjer divjajo vojne ali so jih prizadele naravne katastrofe, nimajo možnosti izobraževanja, izhaja iz nedavno objavljenega poročila Unicefa. Vsak peti otrok v teh državah ni nikoli hodil v šolo, dva od petih pa nista nikoli zaključila osnovnošolskega izobraževanja.

V poročilu Ukradena prihodnost Unicef opozarja, da so razmere najslabše v desetih afriških državah, med katerimi izstopajo zlasti Niger, Srednjeafriška republika, Južni Sudan in Eritreja.

“Ko v državah divjajo vojne ali jih prizadenejo naravne katastrofe, postanejo otroci in mladostniki dvakratne žrtve,” je opozorila izvršna direktorica Unicefa Henrietta Fore. Zaradi vojn ali naravnih katastrof bodo namreč v bližnji prihodnosti njihove šole poškodovane ali uničene, okupirale ali celo namerno jih bodo napadle vojaške enote. Otroci se tako pridružijo milijonom mladih, ki ne hodijo v šolo, ko se razmere uredijo, pa se običajno v šole ne vrnejo več in ne nadaljujejo z izobraževanjem, opozarja.

Na dolgi rok pa so otroci na teh območjih žrtve zato, ker se bodo tudi v prihodnje soočali z revščino.

Poročilo, objavljeno nedavno ob začetku zasedanja Generalne skupščine ZN, poziva k večjim investicijam v izobraževanje. Po podatkih Unicefa je na globalni ravni za izobraževanje namenjenih manj kot štiri odstotke humanitarnih sredstev.

Leta 2015 se je mednarodna skupnost obvezala k zagotovitvi oziroma uresničevanju pravice do izobraževanja preko Ciljev trajnostnega razvoja (Sustainable Development Goals (SDG),  ki poziva, da se vsem enakopravno zagotovi kakovostno izobrazbo ter spodbuja možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar do leta 2030.

Učitelji so tisti, ki otrokom in mladini omogočajo visokokakovostno izobraževanje in s tem doseganje SDG cilja št. 4. V tej luči se je mednarodna skupnost pri sprejemanju Agende 2030 za trajnostni razvoj obvezala, da bodo »vzgojitelji in učitelji opolnomočeni, kakovostno izobraženi in ustrezno strokovno usposobljeni, motivirani in ter z vso potrebno podporo, ki obsega ustrezne finančne vire ter zmogljiv in učinkovito voden izobraževalni sistem.«

Širokemu priznanju pomena učiteljev pri oblikovanju prihodnosti mladih generacij navkljub pa učiteljski poklic še zdaleč ni med najbolj cenjenimi. Plače in delovni pogoji vzgojiteljev in učiteljev v večini držav niso primerljivi s prejemki in pogoji dela poklicev, ki so primerljivo zahtevni in s podobno stopnjo izobrazbe. Delovne obremenitve se povečujejo, pogoji dela se slabšajo, zaposlitve vzgojiteljev in učiteljev pa so vse pogosteje prekarne. Posledično se je znižal status učiteljev, saj se poklic vse pogosteje povezuje z neustreznim usposabljanjem, slabimi kariernimi izgledi in pomanjkanjem poklicne avtonomije.

Kot je znano, je SVIZ še vedno v stavki in je po imenovanju nove Vlade RS sredi letošnjega septembra znova aktiviral sindikalne (stavkovne) aktivnosti. Če Vlada Republike Slovenije ne bo pripravljena izpolniti naših stavkovnih zahtev, s katerimi so se stranke vladajoče koalicije pred volitvami sicer strinjale, bomo s stavko nadaljevali! Glavni stavkovni odbor SVIZ se bo ponovno sestal na predvečer letošnjega svetovnega dneva učiteljev, tj. v četrtek, 4. 10. 2018. Glavni stavkovni odbor, ki mu je članstvo na glasovanju o splošni stavki v vzgoji in izobraževanju podelilo pooblastila za vodenje stavke, se bo na seji opredelil do nadaljevanja le-te; vključno z določitvijo datuma in načina izvedbe.

Zaposleni v vzgoji in izobraževanju so splošno stavko v dejavnostih izglasovali s plebiscitarno večino, ker so zahteve izobraževalk in izobraževalcev več kot upravičene. Zase ne zahtevamo nobenih privilegijev, nič več, kot imajo drugi, zahtevamo pa, da se nas plača toliko kot druge, ki so z nami primerljivi. Pri uveljavitvi te zahteve bomo skupaj vztrajali tudi za ceno ponavljajočih se stavk. SVIZ je ob priložnosti letošnjega svetovnega dneva učiteljev pripravil plakat s podatki Statističnega urada Republike Slovenije, ki nazorno kažejo, da povprečna plača v vzgoji in izobraževanju zaostaja za povprečno plačo v RS in drugih dejavnostih javnega sektorja, ter da moramo naše plače premakniti navzgor! Zdaj ne smemo odnehati!