V četrtek, 19. novembra 2020, je potekala 210. seja Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje (SSSI), ki mu predseduje dr. Kristijan Musek Lešnik. SSSI je vseh 15 sklepov sprejel soglasno, med drugim tudi sklep, s katerim ministrstvu za izobraževanje predlaga, da šole v času izvajanja pouka na daljavo praviloma ne bi ocenjevale znanja. Z MIZŠ so sporočili, da je ministrica že »dala navodila za pripravo strokovnih predlogov in rešitev za realizacijo« omenjenega in drugih sklepov.

Strokovni svet ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport predlaga, »da se v času izvajanja šole na daljavo praviloma ne ocenjuje znanja, pač pa izvaja izključno preverjanje znanja s kakovostno povratno informacijo, pri čemer se daje prednost ustnemu in rokopisnemu preverjanju ali drugim načinom preverjanja, ki so primerni za posamezen predmet, razen tam, kjer učitelji uporabljajo za posamezen šolski predmet načine in metode ocenjevanja, primerne za spremljanje znanja, pridobljenega v času pouka na daljavo in v skladu z učnim načrtom«.

SSSI predlaga tudi, da bi letošnje šolsko leto namesto dveh izvedli kot eno ocenjevalno obdobje, predlaga tudi »normativno ureditev potrebnega števila ocen v letošnjem šolskem letu glede na aktualne razmere«, kar bi verjetno pomenilo manj ocen.

Med petnajstimi sprejetimi sklepi je tudi poziv vladi, naj se »v skladu z epidemiološkim položajem« čim prej začne vračanje otrok v vrtce in šole. Pri tem naj se prioritetno vračajo učenci od prvega do petega razreda osnovne šole ter dijaki zaključnih letnikov srednjih šol, učenci v programih s posebnimi potrebami in druge skupine ranljivih učencev. Predlaga tudi vračanje otrok v glasbene šole, ko gre za individualni pouk. Na splošno svet vlado poziva, naj se pri sprejemanju ukrepov upoštevajo dolgoročna tveganja na področju znanja zaradi okrnjenega poteka pouka.

Na ministrstvu za izobraževanje so za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili, da se je ministrica Simona Kustec s predlaganimi sklepi seznanila in že dala navodila za pripravo strokovnih predlogov in rešitev za uresničitev sklepov.

Vseh 15 sklepov Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje najdete na tej povezavi.

Sindikalne centrale – med njimi tudi Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), katere član je SVIZ – smo danes, 20. 11. 2020 na poslanke in poslance Državnega zbora RS naslovile poziv ter v njem podčrtale, da je kakršnakoli ideja o zamrznitvi minimalne plače nesprejemljiva.

Z januarjem 2021 naj bi bila minimalna plača prvič določena v višini, ki za 20 odstotkov presega minimalne življenjske stroške in posledično omogoča dostojnejše življenje. Višina minimalne plače bo kot taka v celoti sledila smernicam EU na področju minimalne plače, katerih osnovni namen je preprečevati revščino med zaposlenimi in zagotavljati pogoje za dostojno življenje. Ob tem sindikati poudarjamo, da gre za zadnji korak v procesu, ki so ga začele reprezentativne sindikalne centrale leta 2015, ko so s podpisi volivcev v zakonodajni postopek vložile predlog zakona o minimalni plači, s katerim so bili iz minimalne plače izločeni nekateri dodatki za manj ugoden delovni čas. Zakon so leta 2017 poslanke in poslanci nato, kljub naporom delodajalcem, da do tega ne bi prišlo, tudi potrdili.

sporočilo za medije!

 Medtem ko predsednik vlade išče krivce in širi neresnice glede nošenja mask, se vrtci in šole soočajo s številnimi težavami, ki ogrožajo stabilno delovanje vzgojno-izobraževalnega sistema.

Ljubljana, 20. novembra 2020 – V sinočnjem pogovoru na prvem programu nacionalne televizije se je predsednik Vlade RS Janez Janša v svoji poznani maniri otepanja prevzemanja odgovornosti za neuspehe ob hkratnem zvračanju krivde na prav vse druge obregnil tudi ob Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ). Ob novinarjevem vprašanju glede zapiranja šol ter nošenja mask je premier lahkotno navrgel, da je oblast zatem, ko je predpisala nošnjo mask v vrtcih in šolah, »doživela upor ravnateljev, šolskega sindikata« ter »demonstrativno snemanje mask«. To – in ne, denimo, nekonsistentnost vladnih ukrepov, njihovo pogosto spreminjanje ter sporočanje z danes na jutri, slabo komuniciranje in utemeljevanje,  ignoriranje mnenj vpletenih deležnikov – naj bi bil poglavitni razlog za visoko število okužb v družbi in posledično potrebo po zaprtju šol oziroma celotnega javnega življenja.

SVIZ ostro zavrača premierove manipulacije, ki niso le nekorektne, temveč tudi grobo žalijo vzgojiteljice in vzgojitelje, učiteljice in učitelje ter vse druge zaposlene v vrtcih in šolah. Preprosto ne drži, da vzgojitelji in učitelji niso nosili mask ali jih, kot je rekel predsednika vlade, »metali dol«. Nosili so jih odgovorno, upoštevali vse predpise, higienske standarde in vladne odloke, četudi so bili nekateri nejasni, pogosto komunicirani podcenjujoče in vedno sporočeni (pre)pozno. Izvajali so učni proces pod maskami, se trudili govoriti z njimi – in to s svojimi maskami, ker država zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ni zagotovila sredstev za zaščitno opremo! Enako kot jim ni zagotovila niti potrebnih sredstev in opreme za delo na daljavo (računalnikov, kamer, slušalk, tiskalnikov …) niti ustreznih strokovnih in didaktičnih navodil za spremenjeno izvajanje pouka.
 
Sinočnje izjave predsednika Vlade RS sicer, kot rečeno, sledijo njegovemu siceršnjemu načinu preusmerjanja pozornosti z lastnih napak in odgovornosti ter kazanju s prstom na vse druge razloge in krivce za aktualni položaj, vseeno pa SVIZ opozarja, da sindikat ni nikoli nasprotoval uporabi zaščitnih mask, je pa ob zahtevi po nošnji mask med pedagoškimi urami opozoril na težavnost doseganja izobraževalnih ciljev, denimo pri poučevanju tujih jezikov. Skupaj z ravnateljicami in ravnatelji vrtcev ter številnimi starši je sindikat jasno povedal tudi, da socializacijski in pedagoški proces v oddelkih vrtcev v samem temelju ni mogoč, če vzgojiteljice in vzgojitelji ter pomočnice in pomočniki nosijo maske.

SVIZ je že 29. septembra letos javno zapisal: »Namesto da predsednik vlade izgublja čas s ponavljanjem neresnice, da SVIZ nasprotuje maskam, si sindikat želi, da bi ta čas raje namenil takojšnjemu reševanju številnih problemov, ki lahko v prihodnjih tednih in mesecih pomembno ogrozijo stabilno delovanje vzgojno-izobraževalnega sistema.« Dva meseca pozneje in tri mesece od začetka šolskega leta še vedno poslušamo iste laži predsednika Vlade RS in spremljamo dvojno moralo premiera ter ministrov, ki »težko govorijo z masko« ali se udeležujejo gala večerij brez nje, medtem pa so šole in vrtci, denimo, prepuščeni reševanju težav zaradi pomanjkanja kadra, pedagoški kader ostaja brez ustreznih navodil za izvajanje pouka v trenutnih okoliščinah, enotnih protokolov ocenjevanja prav tako ni …
 

DODATEK ZA DELO V RIZIČNIH RAZMERAH V ČASU EPIDEMIJE

Vlada RS je z odlokom, objavljenim v Uradnem listu RS (št. 146/20), ponovno razglasila epidemijo nalezljive bolezni covid-19 na območju Republike Slovenije, in sicer od vključno 19. 10. 2020 do vključno 17. 11. 2020. S tem se vzpostavlja podlaga za opredeljevanje pravice do dodatka za delo v rizičnih razmerah v skladu s Kolektivno pogodbo za javni sektor. Z obvestilom strokovne službe Glavnega odbora SVIZ, ki ga lahko upoštevate pri sindikalnih aktivnostih na ravni zavoda, podajamo naslednja pojasnila oziroma opredelitve:

• – vsebina sklepa delodajalca o dodatku in podaja predhodnega mnenja sindikata zavoda
  
  – opredelitev nevarnih pogojev dela in časa dela v teh pogojih
  
  – pravna podlaga (in vzorec sklepa)

Uvodoma vas želimo spomniti, da smo v SVIZ problematizirali formalno razlago KPJS (https://www.sviz.si/sindikati-javnega-sektorja-zahtevamo-odstop-predsednice-komisije-za-razlago-kolektivne-pogodbe/), ki je bila sprejeta aprila letos in dejansko prepušča odločitev o pravici do dodatka vsakemu posamičnemu delodajalcu v javnem sektorju. Predvsem smo izpostavili vprašanje neenakosti, ki lahko nastanejo pri izplačilu dodatka zaposlenim, ki opravljajo delo v enakih pogojih. Že maja smo MIZŠ predlagali sklenitev dogovora (https://www.sviz.si/pred-ponovnim-odprtjem-vrtcev-in-sol/), v katerem bi pravico do tega dodatka uredili enotno. V ta namen smo zbrali tudi 16.309 podpisov podpore, a je MIZŠ našo pobudo zavrnilo (https://www.sviz.si/pred-odprtjem-vrtcev-in-sol-mizs-ignorira-opozorila-sviz/). Ker so se naša predvidevanja o neutemeljenih razlikah pri dodatku v praksi uresničila, smo MIZŠ na nedavnih pogovorih ponovno pozvali k dogovoru oziroma vzpostavitvi enotnih meril. Le-teh z MIZŠ še nismo uskladili, če bi do dogovora med SVIZ in MIZŠ prišlo, vas bomo o tem nemudoma obvestili. Ker pa smo v zadnjih nekaj dneh prejeli večje število vprašanj, povezanih z omenjenim dodatkom, ter tudi že prošnje za nasvet v zvezi s podajanjem mnenja sindikata zavoda, vam posredujemo priporočilo, kot sledi v nadaljevanju.


Sklep delodajalca o dodatku in predhodno mnenje sindikata

Zaradi ponovne razglasitve epidemije se v skladu s predpisi pravica do dodatka opredeli s strani delodajalca. Delodajalec mora sprejeti interni akt oziroma sklep, s katerim opredeli nevarne pogoje dela in čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo v teh pogojih ter s tem dejansko tudi pravico do dodatka. Delodajalec ne sme spreminjati višine urne postavke, ki jo določa že KPJS (65 %).

Sindikalne zaupnice in zaupnike vas opozarjamo, da mora delodajalec pred sprejemom sklepa zahtevati predhodno mnenje sindikata zavoda, in sicer upoštevaje 10. člen Zakona o delovnih razmerjih-1 in kolektivne pogodbe dejavnosti (npr. 19. člen KPVIZ, ki delodajalcu določa rok za posredovanje zahteve sindikatu vsaj 15 dni pred sprejemom odločitve, možnost zahteve po sestanku z delodajalcem).

Sindikat zavoda mora mnenje oblikovati na podlagi mnenj zaposlenih oziroma članov. Svetujemo vam, da pri tem sledite čim bolj enaki obravnavi vseh zaposlenih, vendar upoštevaje nevarnosti pri opravljanju dela v trenutnih razmerah, ki v skladu s predpisi pomeni podlago za upravičenost do dodatka. Prav tako vam svetujemo še, da se čim prej obrnete na delodajalca in poskušate sodelovati pri oblikovanju sklepa, še preden bo posredovan v mnenje sindikatu.

V obravnavi je predlog novega interventnega zakona (PKP 6), v katerem vlada predlaga drugačen način zagotavljanja sredstev za izplačilo dodatka iz sredstev proračuna RS. Takoj, ko bo nov interventni zakon sprejet in ko bo jasen način zagotavljanja sredstev, vas bomo o tem obvestili.


Opredelitev nevarnih pogojev dela in časa dela v teh pogojih

Delodajalec v sklepu opredeli, katera dela in naloge v zavodu se opravljajo v nevarnih pogojih dela z vidika ogrožanja zdravja ali življenja javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo SARS-COV-2. Pri tem bi morale biti upoštevane dejanske okoliščine dela pri delodajalcu.

Menimo še, da delodajalec s sklepom ne bi smel omejevati obračuna dodatka zgolj na delež ur del in nalog, za katere je delodajalec sam opredelil, da se opravljajo pod nevarnimi pogoji! Po logičnem sklepanju bi lahko določil le, da se za obračun dodatka šteje ves čas, ko delavec dejansko opravlja takšna dela in naloge. Zgolj pri nevarnih delih in nalogah, katerih obseg je težko opredeliti, menimo, da bi se lahko v sodelovanju za zaposlenimi v sklepu opredelil povprečni obseg tedenskih delovnih ur, ko se na določenem delovnem mestu opravlja nevarna dela in naloge.

Zaposleni v zavodih opravljajo v času epidemije različna dela, a tudi v različnih okoliščinah. Nekateri opravljajo delo od doma in do dodatka ne morejo biti upravičeni. Drugi opravljajo (enako) delo, a v prostorih delodajalca brez stika z drugimi osebami ali z zelo omejenimi stiki. Medtem ko tretji več časa ali celo ves čas dela v prostorih delodajalca opravijo v stiku z drugimi osebami (bodisi s sodelavci bodisi z uporabniki v manjšem ali celo večjem številu).

Kako boste omenjene okoliščine upoštevali pri podajanju mnenja sindikata zavoda, je predmet vaše presoje in odločitve, upoštevaje specifike dela v zavodu. V nadaljevanju pa vam podajamo naše priporočilo o opredelitvi del in nalog, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji dela, in sicer za različne dejavnosti, v katerih zastopamo zaposlene. Prilagamo tudi vzorec sklepa za vzgojno-izobraževalne zavode.

Mnenje podajamo predvsem upoštevaje trenutna javna stališča stroke, da se virus, zaradi katerega je razglašena epidemija, širi med ljudmi predvsem preko aerosolov, torej majhnih kužnih delcev, ki jih izdiha okužena oseba. Ti naj bi v zaprtih prostorih še ure dolgo lebdeli v zraku. Slednje pomeni, da se verjetnost okužbe poveča z dolžino časa, ki ga delavci prebijejo v zaprtem prostoru skupaj z okuženo osebo. Posledično je večja nevarnost okužbe podana predvsem pri dalj časa trajajočih stikih v zaprtem prostoru z drugimi osebami (še posebej z večjo skupino oseb, kjer je verjetnost, da je med njimi kdo okužen, večja). V tem primeru tudi maske, dvometrska razdalja in drugi ukrepi, ki sicer zmanjšujejo možnost okužbe, sčasoma ne predstavljajo več zadostne zaščite. V manjši meri pa grozi okužba preko drugih oblik prenosa.

• Dejavnost vzgoje in izobraževanja

Predlagamo, da se za dela in naloge, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji, šteje delo, ki ga zaposleni strokovni delavci opravljajo neposredno z otroki, učenci, dijaki v vzgojno-izobraževalnih zavodih (vrtci, šola, dijaški dom, študentski dom, vzgojni zavodi, zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami) oziroma drugimi osebami (če se zadnjega, upoštevaje priporočila NIJZ, ne izvede na daljavo).

Za vzgojiteljice in vzgojiteljice-pomočnice, denimo, vsaj ves čas, ko delajo v oddelku, za učitelje vsaj ves čas, ko so z otroki v razredu (bodisi v času pouka ali varstva v razredu med odmori). Tudi strokovnim delavcem, ki nimajo normiranega neposrednega dela z otroki oziroma uporabniki, a ga tudi v trenutnih razmerah občasno opravljajo, naj se ta čas upošteva. Enako pravilo bi veljalo za druge delavce, ki svoje delo redno opravljajo v skupini (npr. varuh-negovalec ali spremljevalec otrok s posebnimi potrebami).

Pri tehničnem osebju naj se za dela in naloge, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji, upošteva vsaj delo, ki se opravlja v prostorih zavoda, kjer se nahajajo skupaj z drugimi sodelavci ali uporabniki. Na primer za kuharje čas, ko delajo skupaj s sodelavci v kuhinji, za hišnike, ko opravljajo vzdrževalna dela, kjer se nahaja več sodelavcev, ali ko prevažajo otroke, za čistilce vsaj za čas, ko čistijo prostore, kjer se zadržuje oziroma so se zadrževale druge osebe, in sanitarije itd.

Pri administrativno-računovodskem in drugem strokovnem osebju se za nevarne pogoje dela šteje opravljanje dela v stiku s sodelavci ali s strankami glede na dejanske okoliščine, ki jih delodajalec oceni v sodelovanju z delavci. 

• Dejavnost kulture

Predlagamo, da se za dela in naloge, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji, šteje delo, ki ga zaposleni opravljajo neposredno z uporabniki kulturnih zavodov (knjižnica). Enako pravilo velja za zaposlene in strokovne delavce, ki delo opravljajo na terenu (arheološka izkopavanja, konservatorski nadzor nad gradbenimi deli pri prenovah arhitekturnih spomenikov in druge nepremične kulturne dediščine, konservatorsko-restavratorska dela na objektih nepremične kulturne dediščine …).

Pri umetniških delavcih (ustvarjalcih in poustvarjalcih) naj se za dela in naloge, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji, štejejo skupne priprave umetniških delavcev na vajah oziroma pripravah, kjer se le-te še vedno izvajajo (tudi v manjših skupinah po dva ali trije).
Pri tehničnem osebju naj se za dela in naloge, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji, upošteva vsaj delo, ki se opravlja v prostorih zavoda, kjer se delavke in delavci nahajajo skupaj z drugimi sodelavci ali uporabniki. Npr. čistilci, za čas ko čistijo prostore, kjer se zadržujejo oziroma so se zadrževale druge osebe, in sanitarije; hišniki in drugi tehniki, ki v tem času pospešeno opravljajo vzdrževalna dela.
Pri administrativno-računovodskem in drugem strokovnem osebju se kot nevarne pogoje dela šteje opravljanje dela v stiku s sodelavci ali z uporabniki glede na dejanske okoliščine, ki jih delodajalec oceni v sodelovanju z delavci. 

• Dejavnost raziskovanja

Predlagamo, da se za dela in naloge, ki se opravljajo pod nevarnimi pogoji, šteje delo, ki ga znanstveni, strokovno-raziskovalni, mlajši raziskovalci, doktorandi, tehnični in ostali podporni sodelavci opravljajo v neposrednem stiku s študenti, partnerji in ostalimi uporabniki raziskovalnih zavodov. Gre za zaposlene, ki v bližnjem stiku s sodelavci, študenti ali drugimi prisotnimi opravljajo delo skupaj na terenu, v laboratoriju ali v nekem drugem zaprtem prostoru.

Pri administrativno-računovodskem, strokovnem in ostalem osebju se kot nevarne pogoje dela šteje opravljanje dela v bližnjem stiku s sodelavci ali drugimi strankami glede na dejanske okoliščine, ki jih delodajalec oceni kot potencialno nevarne za okužbo v delovnem procesu.

Pravna podlaga

Na podlagi 11. točke prvega odstavka 39. člena KPJS javnim uslužbencem, ki delajo v rizičnih razmerah (tudi za čas epidemije) pripada dodatek v obsegu 65 % urne postavke. Le za čas, ko delajo v nevarnih pogojih v skladu z drugim odstavkom tega člena. Komisija za razlago KPJS je spomladi sprejela razlago (Uradni list RS, št. 48/2020), s katero je med drugim dodatno določeno, da:

• – so nevarni pogoji, ko je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje javnega uslužbenca zaradi izpostavljenosti možni okužbi z nalezljivo boleznijo, zaradi katere je bila razglašena epidemija
• – ne gre za delo v nevarnih pogojih dela, če javni uslužbenec opravlja delo na domu
• – delodajalec določi dela in naloge, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, in čas, ko je javni uslužbenec opravljal delo in naloge v nevarnih pogojih dela.

Kot prilogo tem obvestilom ob koncu dokumenta dodajamo tudi vzorec sklepa delodajalca, ki je zgolj priporočilo. Vzorec je prilagojen zgoraj podanim priporočilom za dejavnost vzgoje in izobraževanja. V vašem zavodu ga po potrebi smiselno prilagodite dejavnosti, ki jo vaš zavod izvaja, ter opredelitvi del in nalog, ki se izvajajo pod nevarnimi pogoji, upoštevaje okoliščine dela pri delodajalcu.

Priloga:

– Dodatek za delo v rizičnih razmerah v času epidemije _ osnutek sklepa delodajalca za zavode v vzgoji in izobraževanju

———————————————————————————

OSNUTEK SKLEPA DELODAJALCA ZA ZAVODE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU

Številka:
Datum:

Na podlagi 11. točke prvega odstavka in drugega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18: v nadaljevanju: KPJS) in v skladu s sprejeto razlago 11. točke prvega odstavka v povezavi z drugim odstavkom 39. člena KPJS (Uradni list RS, št. 48/20) ter v povezavi z Odlokom o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 146/20: v nadaljevanju: Odlok) izdaja ravnatelj/direktor


SKLEP
o določitvi del in nalog, ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela, ter časa
opravljanja del in nalog v nevarnih pogojih

1. člen

S tem sklepom se določa dela in naloge javnih uslužbencev v obdobju razglašene epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki se opravljajo v nevarnih pogojih dela ter čas, ko javni uslužbenec opravlja dela in naloge v nevarnih pogojih dela.

2. člen

V nevarnih pogojih dela se opravljajo naslednja dela in naloge v določenem časovnem obdobju delovnega časa:

3. člen

Podlaga za določitev delovnega časa iz prejšnjega odstavka je evidenca o delovnem času in upoštevanje drugi evidenc delodajalca o opravljanju dela.

4. člen

Ta sklep začne veljati z dnem podpisa, uporablja pa se od vključno 19. oktobra 2020 do vključno 17. novembra 2020 oziroma do preklica epidemije.Ime in priimek direktorja/ravnatelja