TESTIRANJA V ŠOLAH IN S TEM ODGOVORNOSTI SE NE SME PRENESTI NA ZAPOSLENE

Učiteljice in učitelji za jemanje brisov niso usposobljeni, prav tako to tudi ni obveznost, ki bi bila zapisana v sklenjenih pogodbah o zaposlitvi.

Ljubljana, 7. aprila 2021 – Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je že ob uveljavitvi obveznega testiranja za zaposlene v vzgoji in izobraževanju – SVIZ je sicer zagovarjal prostovoljno testiranje, ki bi temeljilo na zaupanju, da bodo zaposleni ravnali odgovorno – opozarjal, da je učinkovitost le-tega bistveno zmanjšana, če je učitelj edini, ki se v razredu testira. Napovedano prostovoljno (samo)testiranje učencev in dijakov bi po mnenju SVIZ prispevalo k zmanjševanju prenosa okužb, zato ga sindikat podpira. Ob tem, kako neobčutljivo je bila informacija o testiranju podana, pa SVIZ hkrati ni začuden, da je zbudila širši odpor in številne pomisleke.  

SVIZ vsekakor nasprotuje zamisli, da bi bilo izvajanje testiranja učencev in dijakov v zadnjem triletju osnovnih šol in v srednjih šolah preneseno na učiteljice in učitelje. Ti za jemanje brisov in spremljajoče postopke testiranja niso usposobljeni, zato ne morejo prevzeti odgovornosti za morebitne negativne posledice, ki bi jih morda imelo izvajanje te naloge, ali se izpostavljati morebitnim tožbam v zvezi s postopki proti njim. Odvzemanje brisov poleg tega tudi ni obveznost, ki bi bila zapisana v sklenjenih pogodbah o zaposlitvi. Enostransko vladno vsiljevanje prevzemanja obveznosti pri prostovoljnem testiranju učencev in dijakov je nesprejemljivo, saj gre za delovno obveznost, ki bi jo morala Vlada RS predhodno dogovoriti s SVIZ, ki je legalni in legitimni reprezentativni zastopnik zaposlenih, ko gre za spreminjanje ali povečevanje delovnih obveznosti.

X X X X X

Sandi Modrijan,
tiskovni predstavnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v letošnji razpis za izvajalce letnega programa športa ni vključilo sofinanciranja dodatne ure športa v osnovni šoli. Osnovne šole se torej ne morejo več potegovati za sredstva, ki bi jim omogočila izvedbo dodatnih športnih dejavnosti Ogorčenje nad tem smo poleg športnih pedagogov izrazili tudi v sindikatu. Članice in člani Glavnega odbora SVIZ-a so na svoji seji v drugi polovici marca razpravljali tudi o navedeni problematiki in se strinjali, da je v času, ko zaradi šolanja na daljavo poleg vseh ostalih težav pri otrocih opažamo tudi skrajno zaskrbljujoč upad njihovih gibalnih sposobnosti, ravnanje ministrstva povsem nerazumljivo.

Zveza društev športnih pedagogov Slovenije je pripravila kritično pismo glede opisane odločitve MIZŠ in ga posredovala tudi ministrici za izobraževanje, znanost in šport. Pozivu in predlogom, zapisanim v pismu, se pridružuje tudi SVIZ.

Pred nami je 8. marec, datum, ki ga je Generalna skupščina OZN leta 1977 s posebno resolucijo razglasila za mednarodni dan žensk. Ženske prevladujejo med zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju, ob svoji poklicni vlogi vzgojiteljic, vzgojiteljic – pomočnic, učiteljic, svetovalnih delavk, kuharic, čistilk, tajnic, računovodkinj … prevzemajo v svojem zasebnem življenju večinoma tudi skrb za gospodinjstvo, za otroke, ostarele starše in druge sorodnike, po opravljenem delovniku v službi se pogosto dodatno izobražujejo … Kot potrjujejo raziskave in poudarjajo tudi v Evropskem odboru učiteljskih sindikatov ETUCE, katerega član je SVIZ, sta epidemija covida-19 in v povezavi z njo izobraževanje na daljavo v tem smislu razkrila še dodatne vidike težavnega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja in nista pripomogla k izboljšanju položaja žensk. Nasprotno. Ženske ostajajo bolj izpostavljene negotovosti zaposlitve, prejemajo za svoje delo nižje plačilo, so bolj omejene v poklicnih priložnostih in napredovanju, pogosteje žrtve ustrahovanja, nadlegovanja in nasilja.

Nedopustno je, da se morajo mladi, ki so – ob upoštevanju vseh omejitvenih ukrepov – zgolj izrazili svoje mnenje o nujni vrnitvi v šolske klopi, soočati z globami in postopki na sodišču.

Ljubljana, 5. marca 2021 – Številnim pozivom k prizadevanjem za čimprejšnje odprtje vzgojno-izobraževalnih ustanov sta se v teh dneh z odločnimi sporočili pridružili tudi vplivni mednarodni organizaciji. Izvršna direktorica Unicefa Henrietta Fore je poudarila, da z »vsakim dnem, ki mine, otroci, ki nimajo možnosti šolanja v živo, vse bolj nazadujejo, najvišjo ceno za to pa plačujejo najbolj zapostavljeni in že sicer potisnjeni na rob družbe«, pri nevladni organizaciji Save the Children pa so opozorili, da so otroci in mladi zaradi pandemije covida-19 iz šolskih klopi odsotni v povprečju 74 dni.   

Ne le, da se slovenski dijakinje in dijaki šolajo na daljavo dlje, kot je omenjeno svetovno povprečje, ampak so se zato, ker so si – ob upoštevanju vseh omejitvenih ukrepov, ki jih narekuje epidemija – dovolili izraziti svoja stališča o nujnem povratku v šole, primorani soočati celo z globami in postopki pred sodiščem. Ministrica dr. Simona Kustec, ki se je včeraj po več kot mesecu dni le spet pokazala v javnosti, je v odzivu na novinarsko vprašanje glede postopkov proti dijakom v Mariboru tem sporočila, naj za svoja dejanja sprejmejo odgovornost. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) se ob tej izjavi sprašuje, ali morda ministrica – domnevno za izobraževanje, znanost in šport – ni preveč izhajala iz sebe in svojega delovanja. Imeti svoje mnenje, si ga upati tudi jasno izraziti in utemeljeno zagovarjati namreč ne more biti nujno nekaj slabega in kaznivega. SVIZ pristojne zato poziva, naj postopke proti mariborskim dijakom opustijo in jim z vso odgovornostjo omogočijo povratek k izobraževanju v šolah. Cena posledic epidemije covid-19, ki jo dijakinje in dijaki plačujejo že brez žuganja z globami ter sklicevanjem na odraslost in odgovornost – ponavadi prav s strani tistih, ki imajo s tem sami največje težave –, je sama po sebi previsoka.

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) smo od začetka letošnjega februarja do zdaj pripravili štiri virtualne posvete sindikalnih zaupnic in zaupnikov. Tako so se 4. 2. 2021 sešli sindikalni zaupnice in zaupniki iz srednjih šol, višjih šol in dijaških domov, 10. in 11. 2. 2021 v dveh skupinah predstavnice in predstavniki sindikata v osnovnih šolah in glasbenih šolah ter zavodih za izobraževanje odraslih, 12. 2. 2021 pa še zaposleni v predšolski vzgoji.

Ob številnih odzivih članstva, ki so pospremili aktualne razmere, povezane z epidemijo covida-19 in hkratnim ponovnim množičnejšim odpiranjem šol ter razširitvijo delovanja vrtcev, so zbrani na omenjenih srečanjih na daljavo v razpravi namenili največ pozornosti razmislekom in pomislekom o zagotavljanju varnosti  in zdravja na delovnem mestu v času epidemije, dejanski (z)možnosti upoštevanja priporočil, nadomeščanju odsotnega kadra, pobudam in sindikalnim aktivnostim za uveljavitev stališč in interesov SVIZ, stališčem do dela Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) in resorne ministrice prof. dr. Simone Kustec. Sindikalni zaupnice in zaupniki so si izmenjali tudi informacije o t. i. hitrem testiranju, ob tem pa predvsem izpostavili dileme glede prostovoljnosti oziroma obveznosti le-tega, same organizacije in izvedbe testiranja, zanesljivosti uporabljenih testov itd. V sklepnem delu vseh posameznih srečanj so se dotaknili tudi vprašanja o uveljavljanju izplačila dodatkov za delo v rizičnih razmerah v skladu z 39. členom Kolektivne pogodbe o javnem sektorju (KPJS) v vrtcih in dodatno po vnovičnem odprtju šol.

V SVIZ smo že konec minulega meseca v sporočilu za javnost izpostavili, da bi s testiranjem s pomočjo mobilnih enot na delovnem mestu in v delovnem času zaposlenih v vrtcih in šolah olajšali marsikatero težavo in tudi zmanjšali nezadovoljstvo, ki se pojavlja med testiranimi. Del nezadovoljstva izhaja iz tega, da morajo zaposleni na izvedbo testiranj prihajati tudi ob koncih tedna ali za praznik, dodatno nelagodje med zaposlene v vzgoji in izobraževanju, kar so sindikalni zaupnice in zaupniki na e-posvetih prav tako izpostavili, vnašajo informacije o (ne)zanesljivosti testov in posledično vprašanje kredibilnosti celotnega procesa testiranj. Medtem ko velika večina – ne le sindikalnih zaupnic in zaupnikov, pač pa tudi vseh drugih zaposlenih v slovenskih vrtcih in šolah – testiranju ne nasprotuje, pa praktično vsi izpostavljajo, da bi moralo biti le-to opravljeno s kakovostnimi, varnimi in zanesljivejšimi testi ter na manj invaziven način. V razpravi so bili sindikalni zaupnice in zaupniki kritični do nepravočasnih, pomanjkljivih in tudi nasprotujočih si informacij šolske oblasti glede (ne)odpiranja vrtcev in šol, hkrati pa do na splošno podcenjevalne retorike in nezaupanja vlade ob uzakonjevanju obveznega testiranja za zaposlene v vrtcih in šolah. Strinjali so se tudi, da vlada ob tem zaposlenim v vseh mesecih, ko so bile šole zaprte in so vrtci delovali v omejenem obsegu, ni zmogla zagotoviti povsem temeljnih varnostnih elementov, denimo kakovostnih testov, ustreznih mask, pleksi pregrad, prezračevalnikov zraka ipd.

V razpravi so bili sindikalni zaupnice in zaupniki kritični do nepravočasnih, pomanjkljivih in tudi nasprotujočih si informacij šolske oblasti glede (ne)odpiranja vrtcev in šol, hkrati pa do na splošno podcenjevalne retorike in nezaupanja vlade ob uzakonjevanju obveznega testiranja za zaposlene v vrtcih in šolah.

Sindikalni zaupnice in zaupniki so na februarskih e-srečanjih predstavili tudi problematiko izplačevanja in neizplačevanja dodatka za delo v rizičnih razmerah po 39. členu KPJS v svojih zavodih. Za ta dodatek v SVIZ in drugih sindikatih članih Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJ) ves čas poudarjamo, da pripada vsem javnim uslužbenkam in uslužbencem, ki v času epidemije opravljajo delo na delovnem mestu, dejstvo pa je, da delodajalci v javnem sektorju povsem arbitrarno določajo, kdo in za koliko ur (oziroma odstotkov delovnega časa) si dodatek »zasluži«. KSJS je preko svojega člana, Policijskega sindikata Slovenije, januarja letos vložila tudi kolektivni delovni spor zaradi kršitve Kolektivne pogodbe za javni sektor v delu, ki se nanaša na izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah v višini 65 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca, ter za vse javne uslužbence, ki so delo opravljali v času epidemije, od 12. 3. 2020 do 31. 5. 2020 ter od 19. 10. 2020 dalje, zahteva plačilo za vse opravljene ure.

Ta teden, v četrtek, 18. 2. 2021, je sklican tudi posvet za sindikalne zaupnice in zaupnike SVIZ v osnovnih šolah in zavodih za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, dan pozneje pa se bodo sešli še predstavniki in predstavnice sindikata, ki so organizirani v sindikalni konferenci kulturnih organizacij.