Na sedežu Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) so se danes, 7. septembra 2021, na izredni seji sešli članice in člani glavnega odbora, ki so se glede na aktualno dogajanje, povezano z ukrepi obvladovanja covida-19, vnovič opredeljevali do vprašanj cepljenja, testiranja in zagotavljanja ustreznih zdravstveno-varnostnih ukrepov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in zavodih s področja kulture ter v raziskovalni dejavnosti. Ob tem so se naslonili tudi na odgovore iz anketnega vprašalnika, ki ga je sindikat pred dnevi naslovil na svoje sindikalne zaupnice in zaupnike. Dotaknili so se še vladnega predloga spremembe ureditve dodatka za nevarnost v času razglašene epidemije. Po koncu seje je glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj odločitve in sklepe najvišjega organa med kongresoma predstavil v izjavi za medije – videoposnetek le-te si lahko v celoti ogledate v nadaljevanju te objave.  

Glavni odbor sindikata je sicer sprejel sklep glede cepljenja proti covidu-19 že v začetku letošnjega januarja, članice in člani GO SVIZ pa so ga na tokratni seji še enkrat pretresli in ponovno poudarili, da je upoštevaje stališče stroke »cepljenje edino učinkovito sredstvo za dolgoročno obvladovanje epidemije covida-19. SVIZ stroki in znanosti zaupa, zato zagovarja koristnost cepljenja proti covidu-19, ki naj temelji na prostovoljni odločitvi posameznika.« Članice in člani GO SVIZ so dodatno poudarili, da je zagovarjanje koristnosti cepljenja treba razumeti kot poziv članstvu, naj se odloči za cepljenje. Upoštevaje znanstvena dejstva in stališča stroke je odločitev za cepljenje vsakega posameznika in posameznice prispevek k omejevanju epidemije, v skupno dobro in v dobro vsakega posameznika. Z odločitvijo za cepljenje pa tako zaposleni neposredno prispevajo k skupnemu cilju, da so šole, univerze, dijaški domovi in vrtci odprti ter k stabilnejšem delovanju kulturnih ustanov in raziskovalnih inštitutov v razmerah, ki jih opredeljuje epidemija. Ob strpnem, argumentiranem nagovarjanju članstva, naj se cepi, SVIZ vztraja, da mora odločitev za cepljenje ostati prostovoljna odločitev posameznika.

Na seji so članice in člani GO SVIZ podprli smiselnost preverjanja izpolnjevanja PCT pogojev in se v sklepu zavzeli za periodična, obvezna samotestiranja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, socialno-varstvenih zavodih ter kulturi v skladu s priporočili stroke. Testiranja po prepričanju SVIZ odločilno prispevajo k sledenju razširjenosti okužb in so nujna  pri načrtovanju ukrepov za omejitev epidemije. Sindikat pri tem zagovarja samotestiranje, ki temelji na zaupanju do zaposlenih, ker ne dvomi, da bo članstvo obveznost izvajalo odgovorno, natančno in pošteno. Ob tem članstvo sicer še dodatno poziva, naj testiranje izvaja dosledno, vse delodajalce pa, da v primeru, ko bi posamezni zaposleni samotestiranje zavračali, morebitne spore rešujejo po mirni poti, tj. z dialogom, dodatnim ozaveščanjem in iskanjem drugih oblik testiranja, upoštevaje dejstvo, da je odpoved delovnega razmerja skrajni ukrep, ki ga ima delodajalec na razpolago. 

Članice in člani GO SVIZ so sklenili tudi, da bo sindikat Vlado RS znova pozval, naj poleg sredstev za prezračevalne naprave v letu 2022 zagotovi tudi sredstva za dodatne naloge zaposlenih in dodatne zaposlitve kvalificiranega osebja, ki bo nadomeščalo obolele in tiste zaposlene, ki jim bo odrejena karantena. Prav tako sindikat pričakuje, da ga bo oblast po letu in pol ignoriranja stališč in interesov zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, kulturi in znanosti aktivno vključila v pogovore in dogovore o oblikovanju strategij za obvladovanje epidemije. Prisotni na seji so v luči njegovih dvomov v znanstvene dokaze o obstoju epidemije in zavračanju ukrepov za omejevanje širjenja covida-19 oblikovali še poziv k odstopu ravnatelja Osnovne šole Prebold. V luči nedavno napovedanega začetka pogajanj za spremembo kolektivne pogodbe za javni sektor v delu, ki zadeva izplačevanje dodatka za nevarnost v času razglašene epidemije, pa je bila na srečanju kot usmeritev za sindikalne pogajalce opravljena kratka razprava tudi o tem vprašanju.

Slovenska tiskovna agencija (STA) je 27. avgusta objavila dva zanimiva prispevka o pripravah na šolsko letu v luči vseh nejasnosti, kako bo le-to potekalo. Pedopsihiatrinja Hojka Gregorič Kumperščak je za STA pred začetkom šolskega leta in ob novem valu epidemije opozorila, da lahko spet pričakujemo povečevanje stisk otrok in mladostnikov na področju duševnega zdravja. Vsi živimo v negotovosti, kar se odraža tudi pri otrocih. Starši naj poskrbijo tudi za svoje duševno zdravje, je dodala.

Pedopsihiatri so novembra lani začeli opažati strm porast duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih. Število ambulantnih obravnav se je vsak mesec povečevalo za okoli 10 ali 15 odstotkov, vrh so dosegli maja letos, ko so imeli v primerjavi z obdobjem pred epidemijo 200- ali 300-odstoten porast pritoka bolnikov v ambulantno in bolnišnično obravnavo, je v pogovoru za STA pojasnila Gregorič Kumperščakova, pedopsihiatrinja v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor in tudi predsednica združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo.

Pedopsihiatrinjo ob bližanju novega šolskega leta skrbi, da lahko znova pričakujemo stanje kot maja. »Vpliv epidemije na mladostnike, družine, na šolanje in na normalen potek življenja je zelo škodljiv. Vsi živimo v neki negotovosti, to se tudi odraža na otrocih in mladostnikih,« je opozorila.

Sama za duševne stiske mladih ne krivi staršev, saj je zelo spremenjena celotna družbena klima. »Dva tedna pred začetkom šole še nismo vedeli natančno, kako se bodo otroci šolali. Otroci in mladostniki se verjetno še najmanj sekirajo zaradi tega. Se pa sekirajo starši in učitelji, na sploh vlada velika napetost. Tudi glede cepljenja smo kot družba razdvojeni, prav sovražni do drugače mislečih. Mladi so v stiski, ne vedo, komu verjeti, komu zaupati, kako se obnašati, kaj narediti v kakšni določeni situaciji,« je orisala.

Tudi psihologi in drugi svetovalni delavci v vrtcih in šolah se pripravljajo na začetek šolskega leta in na to, kako se čim bolje spoprijeti s posledicami aktualne epidemije. O vsem tem je za STA spregovorila psihologinja Mojca Juriševič, ki je opozorila še, da v šolah primanjkuje psihologov, ki bi lahko ponudili hitrejšo pomoč otrokom v domačem šolskem okolju.

Predsednica sekcije psihologov v vzgoji in izobraževanju pri Društvu psihologov Slovenije Juriševičeva je v pogovoru za STA opozorila, da sta vrtec in šola nujna za zdrav razvoj otrok in mladostnikov. Zato je pomembno, da tudi v primeru razraščanja epidemije ostaneta čim dlje odprta oz. da svoje dejavnosti v izjemnih situacijah čim bolje prilagodita njihovim razvojnim in učnim potrebam.

V minulem letu in pol ob omejitvah delovanja vzgoje in izobraževanja zaradi epidemije so strokovni delavci zaznavali različne stiske in težave med otroki in mladostniki. Mnogi sicer resnih težav, z izjemo tega, da so bili socialno izolirani, niso imeli. Drugi pa. Kot opozarja psihologinja, se lahko posledice epidemije covida-19 na različnih področjih pokažejo dokaj hitro, a tudi z odlogom, in sicer pri otrokovem ali mladostnikovem čustvovanju in socialnih odnosih (osamljenost, negotovost, tesnobnost, razdražljivost), pri šolskem delu (upad motivacije, težave s pomnjenjem in razumevanjem), na telesno-gibalnem področju (porast telesne mase, upad telesne kondicije), pa tudi v različnih vsakodnevnih težavah in motnjah, povezanih z duševnim zdravjem.

Psihologinja predvideva, da se bodo stiske otrok, mladostnikov in odraslih, ki sodelujejo v vzgojnoizobraževalnem sistemu, brez ustrezne podpore ali pomoči nadaljevale. Kot je opozorila, “slepota in pometanje pod preprogo” zadev ne bo rešilo, ampak jih bo le še stopnjevalo.

V vzgoji in izobraževanju se tega zavedajo in se tudi pripravljajo na začetek šolskega leta, je poudarila psihologinja. Načrtujejo podporne dejavnosti za krepitev duševnega in telesnega zdravja otrok in mladostnikov v vrtcih in šolah ter za utrjevanje in dopolnjevanje učnih spretnosti in znanj iz preteklega šolskega leta. Premišljajo učne načrte in vsebine, pedagoške pristope, odločajo se glede najnujnejših strokovnih izobraževanj in kakovostnega sodelovanja s starši. V vzgojno-izobraževalnih ustanovah je v tem trenutku izjemno pestro, je pojasnila Juriševičeva. V vrtcih in prvih razredih osnovnih šol se predvsem ukvarjajo s tem, kako bodo otroke novince sprejeli in uvajali v pedagoški proces.

Stiske, ki so se pokazale med šolanjem na daljavo, so dodatno opozorile, da sistem duševne pomoči otrokom in mladostnikom v državi poka po šivih in je kadrovsko izrazito podhranjen, je poudarila Juriševičeva. Med drugim v vzgoji in izobraževanju primanjkuje psihološkega znanja oz. psihologov, ki bi lahko ponudili hitrejšo strokovno pomoč otrokom in mladostnikom v njihovem domačem šolskem okolju. Za ilustracijo je navedla, da je bilo po podatkih MIZŠ iz leta 2019 med 1119 svetovalnimi delavci v osnovnih in srednjih šolah ter zavodih za otroke s posebnimi potrebami zaposlenih 311 psihologov; koliko jih je delovalo v vrtcih, ni znano.

Namen psihologov v vrtcih in šolah v prvi vrsti ni terapija, poudarja psihologinja. »Poleg svetovalnih nalog, povezanih z učenjem in pedagoškim delom, se predvsem trudimo razvijati in krepiti duševno zdravje. V primeru težav pa se vključijo drugi strokovni profili,« je pojasnila.

Vlogo psihologa vidi Juriševičeva v sistematičnem promoviranju duševnega zdravja med otroki, mladostniki in odraslimi, vključenimi v vzgojno-izobraževalni sistem ter uvajanje različnih razvojnih in preventivnih dejavnosti. Prav take aktivnosti namreč lahko posameznika naučijo zdravega načina življenja in spoprijemanja z vsakodnevnimi težavami na področju učenja in drugje.

Na šolske psihologe in na sploh na svetovalne službe vrtcev in šol se velikokrat obračajo tudi starši, da se pozanimajo o določenih vedenjih svojih otrok. Juriševičeva poudarja, da lahko starši največ naredijo za duševno zdravje svojega otroka tako, da gradijo dobre odnose v družini. Otrok naj se počuti ljubljenega, razumljenega, sprejetega v družinsko skupnost. Pomembne so tudi vsakodnevne rutine, upoštevanje družinskih pravil, postavljanje mej ter doslednost pri njihovem upoštevanju, je naštela.

»Z otrokom naj se starši pogovarjajo, mu prisluhnejo. Na začetku šolskega leta naj se mu posebej posvetijo, saj gre za nov pomemben korak v življenje,« pravi psihologinja, ki spominja tudi, da so starši otroku vzgled. »Za sprejemanje spremenjenih življenjskih okoliščin in spoprijemanje z vsakdanjikom je zelo pomembna pozitivna oziroma konstruktivna naravnanost starša, saj jo ta prenaša na svojega otroka,« je še dodala redna profesorica za pedagoško psihologijo na oddelku za temeljni pedagoški študij pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.

Pred skorajšnjim začetkom novega šolskega leta številna vprašanja ostajajo neodgovorjena. Zaposleni v vzgoji in izobraževanju dva tedna pred začetkom pouka še vedno ne vedo, kako bo le-ta potekal ter kakšnim pogojem bo treba zadostiti, tako pri zaposlenih v vrtcih, šolah in dijaških domovih kot učencih in dijakih. Šolsko ministrstvo je danes sicer sporočilo novost – pogoj PCT za varen vstop v šolski prostor. Pred jutrišnjim sestankom ravnateljev in predstavnikov sindikatov s področja vzgoje in izobraževanja s stroko in odločevalci je glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj v izjavi za medije opredelil stališča sindikata do številnih ključnih vprašanj pred skorajšnjim začetkom pouka, in sicer: do pasivnosti MIZŠ pri organiziranju izobraževalnega sistema in oblikovanju šolskih politik v pogojih epidemije; do ignoriranja praktikov s strani MIZŠ in pristojne ministrice; do vprašanj obveznega testiranja, njegovega plačila in pogostosti; do obveznega cepljenja; ter do zagotavljanja ustreznih varnostno-zdravstvenih pogojev, ki omogočajo odprtost vrtcev in šol (npr. prezračevanje).

Zaradi samoumevnosti dejstva, da mora stroške zapovedanih testiranj plačati delodajalec, glavni tajnik SVIZ na današnji izjavi ni posebej izpostavljal le-tega, kljub temu pa na tem mestu vseeno izpostavljamo oziroma ponavljamo: Obvezna testiranja mora plačati delodajalec. SVIZ se pridružuje stališčem ravnateljic in ravnateljev, da mora vrtcem, šolam in dijaškim domovom dodatna sredstva za plačilo testiranj zagotoviti država. V primeru, da bi ta strošek oblasti želele prevaliti na zaposlene – denimo s spremembo zakonodaje – se bo SVIZ temu uprl z vsemi razpoložljivimi sredstvi in pozval članstvo, da se opredeli o splošni stavki v vzgoji in izobraževanju.

Posnetek današnje izjave za javnost si v celoti lahko ogledate na tej povezavi: klik! oziroma na posnetku v nadaljevanju.https://www.youtube.com/embed/wXHSVR1ulO4

Spoštovani člani in članice SVIZ Slovenije,

reprezentativni sindikati javnega sektorja in Vlada RS smo danes, 2. junija 2021, po dolgotrajnih in napornih pogajanjih podpisali:

• Dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021 (v nadaljevanju dogovor),
• Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Aneks h KPND) ter
• kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je poleg dogovora in Aneksa h KPND podpisal tudi:

• Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS (Aneks h KPVIZ),
• Aneks h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost (Aneks h KPRD) in
• Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v RS (Aneks h KPK).

 SVIZ in celotna Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), del katere je naš sindikat, sta navkljub nenavadnim ultimativnim zahtevam, ki jih je v procesu pogajanj postavljala vladna stran, vztrajala pri konstruktivni drži in sta – kot je to javno ocenil tudi minister za javno upravo Boštjan Koritnik – odločilno prispevala k sklenitvi dogovora. Ta ni idealen, a je ob tem nujno poudariti, da je bil med pogajanji znatno izboljšan v korist zaposlenih. Dodatno je nadvse pomembno  zagotovilo vlade, da sprejema pogovore o usklajevanju plačne lestvice, in še bolj njeno priznanje, da v spodnjem delu plačne lestvice, nad minimalno plačo, obstajajo anomalije pri vrednotenju delovnih mest (zlasti tistih iz skupine »J«), ki jih je treba začeti odpravljati. Pogajanja o tem se morajo začeti v mesecu dni. To manj opazno, a vsebinsko pomembno priznanje vlade, da je treba nemudoma začeti razreševati problem t. i. utapljanja vse večjega števila delovnih mest v minimalni plači in s tem njihovo razvrednotenje, je izsilil SVIZ. Tako smo storili prvi korak k izpolnjevanju obljube, da bomo vztrajali pri ureditvi plač v spodnjem delu plačne lestvice.
S podpisom celotnega paketa predpisov, ki bodo objavljeni v Uradnem listu RS jutri, tj. v četrtek, 3. 6. 2021, se:

1. določa višina regresa za letni dopust za leto 2021 v višini 1.050,00 EUR, ki mora biti izplačan 4. 6. 2021;
    
2. zamakne dan izplačila plače na najpozneje 10. dan v mesecu (dan izplačila plače se v javnih zavodih zamakne na najpozneje 10. koledarski dan v mesecu, razen v tistih javnih zavodih, kjer je izplačilni dan že zdaj najkasneje 15. koledarski dan v mesecu; v državni upravi pa na najpozneje 10. delovni dan v mesecu, vendar ne kasneje kot na 15. koledarski dan v mesecu), in sicer že pri izplačilu plače za mesec maj 2021 v mesecu juniju 2021^[1] ter
    
3. odpravijo naslednji varčevalni ukrepi v zvezi s povračili potnih stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev(spremembe veljajo od 1. 6. 2021):

• Višina regresa za prehrano med delom znaša 4,30 evra in se izplača za dan prisotnosti na delu, če javni uslužbenec dela najmanj s polovičnim delovnim časom dnevno.
   
• Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se javnemu uslužbencu obračuna v obliki kilometrine v višini 10 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina 95 oktanov, vendar v znesku izplačila ne manj kot 30 evrov. Če javni uslužbenec predloži dokazilo o nakupu imenske mesečne vozovnice (javni prevoz), se mu povrnejo stroški v višini cene te vozovnice. Pri ugotavljanju razdalje od kraja bivališča, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, do naslova, kjer javni uslužbenec opravlja delo, se upošteva najkrajša varna pot. Vstopni pogoj za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela še vedno ostaja razdalja od kraja bivališča do delovnega mesta v razdalji več kot dva kilometra.
  Dnevnica za službeno potovanje v RS se določi v naslednjem obsegu:
• • nad 12 ur v višini 21,39 evra,
  • nad 8 do vključno 12 ur v višini 10,68 evra,
  • od 6 do vključno 8 ur v višini 5,16 evra.
• Kilometrina za uporabo lastnega avtomobila v službene namene znaša 30 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov za prevoženi kilometer.
• Spremeni se cenzus za pridobitev pravice do solidarnostne pomoči za člane reprezentativnega sindikata, podpisnika tega aneksa, in sicer osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne sme presegati oziroma ne bi presegala višine 140 odstotkov minimalne plače. Višja višina solidarnostne pomoči za člane reprezentativnega sindikata ostaja nespremenjena.

• Kot delovna doba, ki se upošteva za pridobitev pravice do jubilejne nagrade, po novem šteje tudi delovna doba pri koncesionarjih, ki opravljajo dejavnost v mreži javne službe.
• Višina terenskega dodatka se ne spreminja in znaša dnevno 21 odstotkov dnevnice za službeno potovanje v trajanju nad 12 ur, nominalno pa se bo dodatek povečal zaradi zvišane dnevnice v trajanju nad 12 ur.

• Nagrada dijakom in študentom za obvezno opravljanje prakse se določi v mesečnem znesku, in sicer znaša mesečna nagrada za dijake 86,00 evrov, za študente pa 172,00 evrov.
• Usklajevanje višin zneskov: Znesek regresa za prehrano med delom se usklajuje vsakih šest mesecev z rastjo cen prehrambnih izdelkov na podlagi podatkov Statističnega urada RS, zneski nadomestila za ločeno življenje, dnevnic za službena potovanja v državi, jubilejnih nagrad in solidarnostnih pomoči pa se uskladijo enkrat letno z rastjo cen življenjskih potrebščin.

Kot prilogo tem obvestilom dodajamo tudi preglednico, v kateri so povzete zgoraj predstavljene spremembe.

Z lepimi pozdravi,Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

Priloga:

• Preglednica sprememb – odprava še preostalih varčevalnih ukrepov, povračila stroškov in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, regres za letni dopust za leto 2021 in zamik izplačilnega dneva

^[1] Nekateri člani so nas opozorili, da so stroški prestavitve datuma plačil preko trajnih nalogov pri posameznih bankah sorazmerno visoki, zato izpostavljamo, da pri Delavski hranilnici, med lastniki katere je tudi SVIZ, omenjene prestavitve datuma plačil preko trajnih nalogov ne zaračunavajo.  

27. april – Dan upora proti okupatorju

27. aprila praznujemo Dan boja proti okupatorju, ki obeležuje pomembni dogodek iz leta 1941, ko so se 26. aprila v Rožni dolini, v hiši književnika Josipa Vidmarja, zbrali Aleš Bebler, Boris Ziherl, Boris Kidrič, France Šturm, Ferdo Kozak, Josip Rus in Tone Fajfar in določili smernice za organiziran oborožen odpor proti okupatorju.

Prvotno ime ob ustanovitvi je bilo Protiimperialistična fronta, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941, pa se je preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda (OF) in pozvala k oboroženemu uporu. Danes se veliki slovenski praznik imenuje Dan boja proti okupatorju in pomeni spomin na vzpostavitev temeljnih točk osvobodilne fronte (OF) za katere so se zavzemali. To so:

• proti razkosanju in zasužnjevanju Slovenije,
• za osvoboditev, neodvisnost in združitev slovenskega naroda,
• za slogo in enotnost jugoslovanskih in balkanskih narodov,
• za bratsko skupnost svobodnih in enakopravnih narodov,
• proti imperialistični vojni,
• za pravico slehernega naroda do samoodločbe.

Jutri, 27. aprila, si boste lahko ob 20. uri na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=fPAJGpCEKz0, na lokalni televiziji VTV, na naši spletni strani (www.velenje.si), Youtubu in Facebooku ogledali osrednjo občinsko slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju. Program slovesnosti je pripravilo Gledališče Velenje. Slavnostna govornica bo Aleksandra Vasiljević, podžupanja Mestne občine Velenje. Nastopil bo tudi Rudarski oktet Velenje.

Danes, na predvečer praznika, pa bodo ob 18. uri župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, podžupanja Mestne občine Velenje Aleksandra Vasiljević in predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Velenje Andreja Katič ob spremljavi Kvarteta Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje položili venec k spomeniku padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja v letih 1941–1945 na Titovem trgu.

1. maj – praznik dela

Kmalu bomo praznovali praznik dela, mednarodni praznik delavstva, ki se ga 1. maja vsako leto praznuje po celem svetu. Ta dan obeležuje krvave demonstracije, ki so se dogajale v dneh okoli prvega maja, leta 1886 v Chicagu. Delavci so takrat postavili zahtevo po 8-urnem delovniku in političnih pravicah, vendar jih je pri tem ovirala policija. Demonstracije v spomin na te dogodke so prerasle v proslave, ki so postale oblika delavskega boja.

Danes praznik predstavlja največje praznovanje socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja in opozarja predvsem na kratenje teh težko pridobljenih pravic. Praznik delavcev je postal eden najpomembnejših praznikov po drugi svetovni vojni, kot državni praznik in dela prost dan je bil uzakonjen leta 1948, mnogo večjo težo kot danes pa je v Sloveniji imel v socialističnih časih. Takrat se je dan začel navsezgodaj zjutraj z budnicami delavske godbe, ki so jo imela vsa industrijska središča ali večji obrati, čez dan so se vrstili številni sprevodi in kulturne prireditve, ki so se navadno zaključile zvečer s kresom in veselico. Ljudje so imeli pripete rdeče nageljne, oblečeni pa so bili v najboljša oblačila. Pomembno mesto pri praznovanju so imele rdeče zastave in mlaji. Velik del takratnega praznovanja smo prevzeli po Sovjetski zvezi, simbolika tega dne pa je bila v vseh vidikih povezana s solidarnostjo delavcev in bojem za pravice.

Srečanje treh županov na Graški Gori ob mednarodnem prazniku dneva

V soboto, 1. maja, ko je mednarodni praznik dela, se bodo ob 11. uri na športnem igrišču na Graški Gori srečali župani treh občin: Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje, Tilen Klugler, župan Mestne občine Slovenj Gradec in Bojan Borovnik, župan Občine Mislinja. Ob spremljavi Kvarteta Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje bodo položili venec pri spomeniku XIV. divizije in enotah IV. operativne cone pod Hriberškovim vrhom. Spomenik prikazuje prenos ranjenega partizana in je delo kiparja Antuna Augustinčića.

Žal tudi letos zaradi zdravstvene situacije v državi tradicionalnega srečanja na Graški Gori ne moremo organizirati.

Sledilo bo delovno srečanje županov, ki ga na ta dan organiziramo zato, da opozorimo na pomembnost povezovanja in sodelovanja med sosednjimi občinami, ki je v teh časih epidemije izredno pomembno in dragoceno. Mestna občina Velenje je bila od nekdaj znana po prostovoljstvu in solidarnosti in tudi v prihodnje bomo spodbujali te vrednote in si prizadevali za dobre odnose z vsemi občinami.

Že zjutraj ob 8. uri pa bo župan Mestne občine Velenje Peter Dermol na Titovem trgu v Velenju pozdravil manjšo zasedbo Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, ki bo ob prazniku simbolično zaigrala nekaj skladb, saj tradicionalne budnice v polni zasedbi zaradi epidemije ne morejo izvesti. Kasneje jih boste lahko slišali še na nekaterih drugih lokacijah po Velenju.

Ob dnevu zmage, 9. maja, bodo položili vence pri spominski plošči v Topolšici

9. maj je pomemben dan za svetovni mir, saj je bil tega dne prav v Topolšici pred 75 leti podpisan akt o kapitulaciji nemške vojske v Jugovzhodni Evropi, kar je pomenilo formalni konec druge svetovne vojne v takratni Jugoslaviji in celotni Jugovzhodni Evropi. 9. maj v Topolšici praznujejo kot trojni praznik: dan zmage, dan Evrope in krajevni praznik. V počastitev vseh treh praznikov vsako leto Krajevna skupnost Topolšica, Občina Šoštanj in Mestna občina Velenje pripravimo osrednjo slovesnost ob dnevu zmage in polaganjem vencev pri spominski plošči zraven spominske sobe.