Knjižnično dejavnost na območju 212 slovenskih občin opravlja 58 splošnih knjižnic, ki jo izvajajo v več kot tisoč manjših in večjih krajih po Sloveniji. Skupno število lokacij, kjer opravljajo knjižnično dejavnost, je 274, po naši državi pa vozi tudi 13 bibliobusov, ki izvajajo knjižnično dejavnost na 806 postajališčih. Vse splošne knjižnice razpolagajo z 12 milijoni enot gradiva. Petina vsega prebivalstva Slovenije je članov splošnih knjižnic, na različne načine pa jih knjižnične storitve uporablja več kot polovica. Knjižnice so fizični in virtualni prostori učenja, prireditev, srečevanj, informacijska središča lokalnih skupnosti, prostori druženja, socialnega mreženja ter demokratičnega sooblikovanja družbe.

V Sloveniji je razvoj knjižnic usmerjen v inovativnost in proaktivnost, povezovanje v okolju, trajnostni razvoj, posodobitev poslovnega modela in krepitev delovanja mreže knjižnic, v razvoj novih storitev, v pridobivanje znanj, potrebnih kot odgovor na neprestane spremembe v družbi ter v utrjevanje vloge knjižnice kot aktivnega partnerja v družbi.

Kot so zapisali v združenju pred letošnjim tednom splošnih knjižnic, povabilo izvolite v knjižnice velja za vsakogar. “Za tiste, ki delajo šele prve korake na področju branja in pismenosti in jim knjižničarji posvečajo prav posebno pozornost. Vedoželjnim pomagajo in jih spodbujajo pri ustvarjalnosti, vsem prebivalcem omogočajo uporabo sodobnih tehnologij, pomagajo pri iskanju informacij in virov v strokovni literaturi, omogočajo vseživljenjsko učenje in pridobivanje znanja. Za lokalna okolja raziskujejo in varujejo kulturno dediščino ter spoznavajo prebivalce z različnimi avtorji leposlovnih del, ki jih povabijo v svojo sredino.”

V ponedeljek, 14. novembra, se bo torej začel teden slovenskih knjižnic, s katerim slovenske splošne knjižnice nagovarjajo prebivalce v lokalnih skupnostih, tako svoje zveste obiskovalce kot tiste, ki v knjižnice redko zaidejo. Med 14. in 18. novembrom se bodo v knjižnicah zvrstili različni dogodki. Kot skupno rdečo nit so jim nadeli povabilo Izvolite (v) knjižnico.

Predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen je ob tem poudarila: “Knjižnice so zaupanja vreden svet v malem, ker hranijo in omogočajo dostop do duha in znanja vsega človeštva. So poslednja oaza človečnosti. Živimo in delamo v času, ko je zaupanje vrednota, ki izginja, knjižnice pa se jo trudijo ohranjati in s tem omogočajo možnosti za prihodnost. Zato je pomembno, izvoliti oziroma izbrati knjižnico.”

Teden splošnih knjižnic se bo v petek zaključil z dnevom splošnih knjižnic v Krškem. Ob tej priložnosti bodo podelili nagrade Združenja splošnih knjižnic za najboljše projekte, ki na poseben in inovativen način zbližujejo knjige in bralce, ter nagrade za tiste knjižničarje, ki bralcem kvalitetno pripovedujejo o knjigah na portalu Dobreknjige.si.

Kot so zapisali v združenju pred letošnjim tednom splošnih knjižnic, povabilo izvolite v knjižnice velja za vsakogar. “Za tiste, ki delajo šele prve korake na področju branja in pismenosti in jim knjižničarji posvečajo prav posebno pozornost. Vedoželjnim pomagajo in jih spodbujajo pri ustvarjalnosti, vsem prebivalcem omogočajo uporabo sodobnih tehnologij, pomagajo pri iskanju informacij in virov v strokovni literaturi, omogočajo vseživljenjsko učenje in pridobivanje znanja. Za lokalna okolja raziskujejo in varujejo kulturno dediščino ter spoznavajo prebivalce z različnimi avtorji leposlovnih del, ki jih povabijo v svojo sredino.”

Sindikalni zaupniki in zaupnice SVIZ OO Velenje smo v petek, 21. 10. 2022 odšli na dvodnevno strokovno izobraževanje na Bled. Predavala nam je odlična poznavalka medsebojnih odnosov in nasilne komunikacije Doroteja Lešnik Mugnaioni. Imeli smo delavnico, kjer smo se razdelili v pet skupin in tako reagirali na probleme, ki nastajajo pri reševanju konfliktov. Poudarek je bil na:

• Izkušnje z nasilno komunikacijo v VIZ ( pojavnost in značilnosti nasilne komunikacije, posledice, primeri iz prakse )
• Kako se soočiti z nasilno komunikacijo? (odziv na nasilno komunikacijo, takojšnje in procesne intervencije, samopomoč in zunanja pomoč, pomen podpore v kolektivu, v SVIZ-u in s strani vodstva)

Udeleženci smo bili zelo zadovoljni s predavanjem, sami smo se tudi odzvali na to problematiko in govorili o realnih problemih, ki se nam dogajajo na delovnih mestih v sedanjem času

 V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) smo pred letošnjim svetovnim dnevom učiteljev na novinarski konferenci, ki je na sedežu sindikata potekala 3. oktobra 2022, v luči tokratnega gesla, da je preobrazba izobraževanja mogoča samo z učiteljicami in učitelji, izpostavili pomen pedagoškega dela, položaj zaposlenih v vrtcih in šolah in aktualne zahteve izobraževalcev do oblasti.

Svetovni dan učiteljev bomo letos 5. oktobra obeležili že 29. leto zapored. S praznikom se oznamuje sprejem Priporočil o položaju učiteljev na ta dan leta 1966 na posebni medvladni konferenci v organizaciji UNESCO in Mednarodne organizacije dela (ILO). Priporočila jasno določajo pravice in dolžnosti vzgojiteljev in učiteljev ter govorijo o položaju, ki bi ga le-ti glede na zahtevnost dela morali imeti v družbi. Opredeljujejo tudi odgovornost vlad, ki naj vzgojiteljem in učiteljem ter njihovim organizacijam omogočijo sodelovanje pri odločanju o zanje pomembnih vprašanjih. Odločitev o 5. oktobru kot svetovnem prazniku vzgojiteljev in učiteljev je bila sprejeta na Mednarodni konferenci o izobraževanju leta 1993 v Ženevi, po svetu pa ga obeležujemo od leta 1994 naprej. 

Jelka Velički, predsednica Glavnega odbora SVIZ (GO SVIZ), je v uvodu v srečanje z novinarkami in novinarji izpostavila nekatere ugotovitve iz raziskav Izobraževalne internacionale (Education International, EI), ki zgolj pritrjujejo vztrajnim in ne novim pozivom sindikata, da je učiteljski poklic podcenjen, pedagoško delo preslabo ovrednoteno in nespoštovano, da učiteljev nekaterih profilov že pomembno primanjkuje, da oblast ne prisluhne predlogom praktikov, izgorelost zaposlenih v vrtcih in šolah pa prav tako ni tema, ki bi ji bila namenjena pozornost. Izobraževanje je soočeno s situacijo, ko izkušeni pedagoški delavke in delavci odhajajo iz poklica, mnogi mladi pa se, preden začnejo svojo karierno pot v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, vprašajo, zakaj izbrati poklic, ki je zelo odgovoren, izpostavljen javnosti, hkrati pa brez podpore pri odločevalcih. »Učiteljski poklic je eden od najlepših, a lepota mine,« ni bila optimistična predsednica GO SVIZ, hkrati pa je podčrtala, da bodo učiteljice in učitelji zagotovo nosilci sprememb v izobraževanju, a ne edini – potrebno bo sodelovanje, spoštovanje.

Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZ, je zgolj pritrdil, da politični razred vsakokratne oblasti pozivom zaposlenih v vzgoji in izobraževanju žal ne prisluhne, in ponovil, da slovenska politika vse od krize leta 2008, ko je bilo prav šolstvo primerjalno z drugimi dejavnostmi v javnem sektorju soočeno z največjimi rezi, na tem področju ukrepa napačno. Namesto da bi spregledala, da bi bila v Sloveniji prav kakovostno javno izobraževanje in dobro izobraženo prebivalstvo ključna primerjalna prednost naše države pred drugimi, izvaja usodne napake, ki bodo stale veliko. »Zagotovo je kakovostno javno izobraževanje drago,« je poudaril, dodal pa, da je slabo izobraževanje še bistveno dražje. Spregovoril je še o tem, da je sindikat pred letošnjim svetovnim dnevom učiteljev v luči dejstva, da je Slovenija soočena s krizo izobraževanja, naslovil na predsednika vlade in predsednico državnega zbora poziv k ustreznemu odzivu politike na pereče razmere. Opozoril je, da bo sicer naše javno šolstvo stopilo na enako pot, kot smo zdaj priča na področju javnega zdravstva, in nakazal na posledice scenarija razkrajanja javnega šolstva. Glavni tajnik je izpostavil dejstvo, da politika ni opravila domače naloge, ko gre za nujno reformo vzgojno-izobraževalnega sistema, upoštevaje, da smo bili v zadnjih 30-tih letih priča dramatičnim družbenim spremembam. Pozornost je namenil še podatkom o zaskrbljujočem staranju učiteljske populacije in na drugi strani izjemno nizkemu deležu mladih, ki vstopajo v pedagoški poklic, neustreznemu vrednotenju dela v vzgoji in izobraževanju – tudi v razmerju z drugimi primerljivimi delovnimi mesti v javnem sektorju –, vprašanju ustreznih pogojev za delo in strokovni avtonomiji zaposlenih v šolstvu.
 

V odgovorih na novinarska vprašanja se je glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj ponovno dotaknil pomanjkanja učiteljskega kadra in v zvezi s tem velikega truda ravnateljev pri organizaciji pedagoškega procesa, spregovoril pa je tudi o pobudi civilne družbe za izobraževalno reformo, ki jo je podprl sindikat, in pogajanjih o stavkovnih zahtevah SVIZ v še zmeraj aktivni splošni stavki v vzgoji in izobraževanju.