To jesen bomo ponovno organizirali tečaj igre s kartami, ki se imenuje bridge.
Mnogi si postavljate vprašanje, zakaj sploh igrati bridge.
Argumentov je kar nekaj:
ob igranju boste uživali.
Bridge je ena izmed najpopularnejših iger s kartami na svetu, saj ga igra približno 100 milijonov ljudi.
Mnogo ljudi igra bridge kot družabno igro v živo ali na spletu.
Mnogo ljudi ga igra tekmovalno.
Igranje bridgea je dobra vaja za naše možgane.
Z njim zboljšamo sposobnost reševanja problemov.
Izboljšamo tudi komunikacijske sposobnosti.
Nenazadnje je bridge igra za vse ljudi ne glede na starost, spol, narodnost, raso ali religijo.
Čeprav je to igra s kartami, pri njej rezultati največkrat niso odvisni od sreče, ampak od našega znanja, kako licitiramo, da si pridobimo igro in kako odigramo le – to. Ob igranju in spoznavanju bridgea pridobimo in obnovimo določena znanja s področja matematike, logike, psihologije in etike.
V A B I L O
Šaleški bridge klub deluje že skoraj 50 let. Kot vsako leto smo se tudi letos odločili, da za vas organizirati začetni tečaj.
Prvo srečanje bo v ponedeljek, 7. oktobra 2024, ob 17. uri v sejni sobi hotela Paka.
Tečaj bo obsegal 20 ur, 2 šolski uri na eno srečanje.
Tečaj bomo izvedli po ugodni ceni 20 evrov na osebo (v ceno so vključeni stroški tiskanja gradiva in ostali stroški), plačali boste lahko na 1. srečanju.
Prijave bosta sprejemali: Nuša Gošnik na elektronski naslov gosniknusa@gmail.com ali telefonsko številko 040 802 858 in Zlata Zevnik na elektronski naslov zlata.zevnik@gmail.com ali po telefonu 070 134 577 do 20. septembra 2024.
Na sedežu Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so se članice in člani glavnega odbora, ki je najvišji organ sindikata med kongresoma, 17. septembra 2024 sešli na izredni seji v luči sklepnega dela pogajanj o odpravi plačnih nesorazmerij in oblikovanju novega plačnega sistema v javnem sektorju, ki naj bi zaposlenim prvo zvišanje plač prinesla 1. januarja 2025.
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je v uvodu v izredno sejo povedal, da so pogajanja z Vlado RS na prelomni točki, če naj bi dogovorjeno začelo veljati 1. januarja 2025, a poudaril, da še ni mogoče z gotovostjo trditi, da bodo pogajanja uspešno sklenjena. Izpostavil je, da si pogajalke in pogajalci Sviz sicer skozi celoten pogajalski proces prizadevajo in želijo, da bi se pogajanja uspešno končala, saj so druge alternative slabše. Zbranim je glavni tajnik predstavil kompleksne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, če naj bi bil nov plačni sistem uveljavljen in začel veljati z dogovorjenim oziroma želenim ter načrtovaim datumom, tj. 1. januarja 2025, pregledali pa so še izjavo o usklajenosti besedila predloga Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Seznanili so se, kateri členi zakona in Kolektivne pogodbe za javni sektor še niso usklajeni, prav tako pa s predvidenimi datumi za postopno zviševanje plač v prihodnjih treh letih, usklajevanjem plač z inflacijo v prehodnem obdobju in sistemskim usklajevanjem plač z inflacijo po koncu prehodnega obdobja ter nazadnje še z zamikom pridobitve pravice do dodatnih pet dni dopusta s prehodnim obdobjem z zdajšnjih 50 let na 55. Elementi novega plačnega sistema, ki so predmet krovnih pogajanj, se, kot je ponovil glavni tajnik, ne nanašajo na zvišanja plač, ki so obravnavana na stebrnih pogajanjih.
Na stebrnih pogajanjih se pogajalska skupina Sviz skupaj še z dvanajstimi drugimi sindikati, ki so reprezentativni za vzgojo in izobraževanje, znanost in kulturo, pogaja o odpravi plačnih nesorazmerij. Kot je še enkrat več poudaril glavni tajnik, Sviz vztraja, da ne gre za odpravljanje nesorazmerij, temveč za splošno zvišanje plač, ki nesorazmerja odpravlja le delno in tudi ne povsod. Članicam in članom glavnega odbora je predstavil, kaj je bilo v stebrnih pogajanjih že usklajeno in kaj ostaja nedorečeno. Povedal je, da je sindikatom in vladi uspelo do zdaj uskladiti dvige osnovnih plač v visokem šolstvu, raziskovalni dejavnosti in v delu kulture z umetniškimi poklici. Še nedorečene so ostale uvrstitve nekaterih delovnih mest v višje strokovne nazive (tretji in četrti strokovni naziv, svetnik in višji svetnik) v vrtcih, osnovnih, glasbenih in srednjih šolah ter v kulturi, soglasje prav tako ni doseženo za delovno mesto vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja, za laboranta, spremljevalca in spremljevalca skupine, romskega pomočnika in varuha negovalca. V celoti je, kot je povzel, še vedno »odprta« plačna skupina »J«, torej skupina zaposlenih v tehnično-administrativnih in računovodskih službah v celotnem javnem sektorju, ki naj v novem plačnem sistemu ne bi več obstajala kot samostojna, temveč se v vseh pogodbah dejavnosti in poklicev razdeli na specifična in splošna delovna mesta. Glavni tajnik Sviza je na tej točki pojasnil, da bodo, če plačnega sistema ne bo in bi prišlo do partikularnega zvišanja plač po dejavnostih, najbolj na škodi zaposleni z nizkimi plačami, ki jim prevedba na novo plačno lestvico v novem plačnem sistemu v javnem sektorju prinese največ. Članice in člani glavnega odbora so po razpravi o posameznih vidikih pogajanj sprejeli sklep, da se bodo, ko bodo na centralni in stebrni ravni pogajanj parafirani aneksi h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost, Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji, Kolektivna pogodba za javni sektor ter spremljajoči dogovori, ponovno sešli na izredni seji in odločali o pristopu Sviza k navedenim dokumentom.
V nadaljevanju seje so predstavnice in predstavniki 54-članskega glavnega odbora Sviza namenili pozornost predlogu sprememb in dopolnitev Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Zofvi). Sindikat je pripombe, ki jih je glavni odbor pred tem potrdil, sicer že podal (predlog zakona je objavljen tudi na portalu E-demokracija), navzoči na tokratni izredni seji pa so se osredotočili na 109.c člen Zofvi, ki je, kot je pojasnila strokovna sodelavka Sviza za pravne zadeve Sneža Mihailova Brojan, neposredno povezan s pogajanji in je bil vnesen v spremembe Zofvi naknadno, ko je vladna stran načelno sprejela zahtevo Sviza o urejanju povečane učne obveznosti za učiteljice in učitelje. Glavni tajnik Branimir Štrukelj je v okviru predstavitve dodal, da vzporedno potekajo še zelo pomembna prizadevanja Sviza, da bi v Zofvi vnesli določbo, ki bi zagotavljala dolgoročno stabilno financiranje vzgoje in izobraževanja. V razpravi so članice in člani glavnega odbora izrazili bojazen, da bi bil institut povečane učne obveznosti v praksi na različne načine zlorabljen v škodo zaposlenih, ob podanem soglasju k predlogu 109.c člena predloga sprememb in dopolnitev Zofvi pa zatem potrdili sklep, da pogajalska skupina sindikata z vladno stranjo dogovori najboljše možno povečanje plačila povečane učne uspešnosti.
Izredno sejo so članice in člani glavnega odbora sklenili s pripravo na razširjeno sejo s sindikalnimi zaupnicami in zaupniki Sviza iz vse Slovenije, ki je predvidena za 2. oktobra 2024. Vodstvo sindikata ter članice in člani pogajalske skupine Sviza bodo na seji, če bodo pogajanja do takrat uspešno končana, predstavili dogovorjena zvišanja plač in osnovne elemente novega plačnega sistema. Če dogovor v pogajanjih morda ne bi bil dosežen, bo sindikat razširjeno sejo namenil predstavitvi zahtev in opredelitvi, kako bo Sviz dosegel uresničitev stavkovnega sporazuma, ki ga je z Vlado RS podpisal leta 2023 in je bil noveliran v začetku letošnjega leta. Kot je poudaril glavni tajnik Branimir Štrukelj, je številčna udeležba zaupnic in zaupnikov na dogodku pomembna, saj bodo dobili podrobne informacije o aktualnem dogajanju, ki jih bodo nato lahko neposredno prenesli članicam in članom Sviza v posameznih zavodih.
Pred skorajšnjim začetkom novega šolskega leta lahko v številnih medijih zasledimo poročila o kadrovskih težavah v slovenskih vrtcih in šolah, številnemu ponavljanju razpisov za zasedbo delovnih mest ter ponovnem angažiranju že upokojenih učiteljic in učiteljev, študentov ali zaposlenih z neustrezno izobrazbo. Posebno novico o tem je te dni objavila Slovenska tiskovna agencija in si jo lahko preberete v nadaljevanju. Ne primanjkuje pa le strokovnega, temveč tudi tehničnega kadra. V članku Tri osnovne šole še iščejo učitelje (Večer, 27. 8. 2024) je bilo objavljeno celo naslednje:
Zasledili pa smo tudi zanimiv prispevek Kanadskega združenja učiteljev, v katerem sogovorniki ob sodelovanju različnih strokovnjakov, ravnateljev in (bivših) učiteljev prav tako obravnavajo pereča vprašanja krize v izobraževanju, odhajanja zaposlenih iz poklica, razlogov za to ter posledic. Priporočamo poslušanje razprave, ki dobro osvetli širok nabor in prepletenost razlogov za pomanjkanje zaposlenih ter vključuje tudi pričevanja učiteljev, ki pojasnjujejo svoje razmisleke in razloge za odhod iz poklica.
Spet v šolo: Izobraževalni sistem se sooča s pomanjkanjem učiteljev Slovenska tiskovna agencija, 26. avgusta 2024 (pripravila Sonja Poznič Cvetko)
Pomanjkanje ustrezno izobraženega učiteljstva je po ocenah sindikata Sviz najbolj očiten izraz krize izobraževalnega sistema pri nas. Na ministrstvu priznavajo, da nekateri odhajajo iz učiteljskega poklica, prav tako pa se upokojuje vse več vzgojiteljev in učiteljev. Ocenjujejo pa, da doslej sprejeti ukrepi že učinkujejo, in napovedujejo tudi nove.
Vzgojno-izobraževalni proces v slovenskih vrtcih in šolah po zagotovilih ministrstva za vzgojo in izobraževanje poteka nemoteno. “To lahko kaže, da ob izrednih naporih vzgojiteljev, učiteljev in ravnateljev učinkujejo tudi že večkrat izpostavljeni ukrepi ministrstva za vzgojo in izobraževanje, kot so štipendiranje pedagoškega študija, izvajanje pripravniške sheme, večja vlaganja v sofinanciranje nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za vzgojitelje in učitelje, uvajanje dodatnih možnosti za karierno napredovanje, lajšanje prehoda v zaposlitev za nedoločen čas za tiste, ki še ne izpolnjujejo vseh pogojev,” so navedli za STA.
Ob tem so napovedali, da načrtujejo tudi nove ukrepe, kot sta omogočanje plačanega dopolnilnega dela v višini 20 odstotkov za že zaposlene pri istem delodajalcu in širjenje nabora strokovnih delavcev, ki napredujejo v nazive.
Po njihovih pojasnilih ima velik vpliv na manko srednje generacije strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju gospodarska kriza v začetku prejšnjega desetletja, ko so bile sprejete omejitve zaposlovanja v celotnem javnem sektorju. “Izgubljene so bile generacije diplomantov pedagoških študijskih programov,” so ocenili.
Učitelji poučujejo tudi predmete, za katere niso usposobljeni
Ob tem so navedli, da je populacija zaposlenih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v pomembnem deležu starejša od 55 let. V naslednjih petih letih lahko po njihovih navedbah pričakujemo upokojitev približno osmih odstotkov osnovnošolskih učiteljev in 14 odstotkov srednješolskih učiteljev. V prihodnjih desetih letih pa se jih bo med srednješolskimi učitelji, ki so v poprečju najstarejši, po pričakovanjih upokojilo 31 odstotkov.
Po podatkih ministrstva je bila na začetku šolskega leta 2023/24 razlika med sistemiziranimi delovnimi mesti učiteljev v osnovnih šolah in številom zaposlenih učiteljev v ekvivalentu polnega delovnega časa približno 780. Za srednje šole tovrstnih podatkov nimajo.
Po navedbah ministrstva je največji manko med učitelji tako za dodatno strokovno pomoč kot učno pomoč, učitelji matematike, fizike, kemije, računalništva in tehnike.
Kot je za STA opozoril glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj, na bolje plačana ter manj stresna in zahtevna delovna mesta odhajajo prav učitelji predmetov, ki jih je že zdaj najtežje dobiti. Opozoril je tudi na vse pogostejšo prakso, da sicer usposobljeni učitelji poučujejo tudi druge predmete, za katere niso usposobljeni, kar pa da ne prispeva h kakovosti pridobljenega znanja.
Iz podatkov ministrstva za izobraževanje o pedagoških urah, ki so jih opravili učitelji, ki za to niso izpolnjevali vseh predpisanih pogojev, izhaja, da je bilo na sredini minulega šolskega leta od 18.333 zaposlenih učiteljev v osnovnih šolah v ekvivalentu polnega delovnega časa približno 630 takšnih, ki niso izpolnjevali vseh predpisanih pogojev za zasedbo delovnega mesta.
Potrebno boljše vrednotenje pedagoškega dela in povečanje ugleda poklica
Po Štrukljevem prepričanju bi bili potrebni takojšnji kompleksni ukrepi, “a šolske oblasti, še zlasti pristojni minister Darjo Felda, še vedno mirijo, da je vse pod nadzorom”. “Ukrepi, ki jih minister že navaja ali jih napoveduje kot odgovor na kadrovsko krizo, bodo imeli podoben učinek, kot če bi nevarno napredujočo bolezen, ki ogroža življenje (v našem primeru je bolnik pregovorno kakovostno javno šolstvo), zdravili z aspirinom,” je bil kritičen.
Predpogoj za začetek spreminjanja negativnih trendov v izobraževanju je po njegovih navedbah boljše vrednotenje pedagoškega dela, a to ne bo dovolj. “Če v javnosti, v družbi ne bo prišlo do preobrata v razumevanju pomena kakovostnega, vsem enako dostopnega javnega izobraževanja za našo skupno prihodnost, se bodo negativni trendi nadaljevali in stopnjevali,” meni Štrukelj.
Dekan ljubljanske pedagoške fakultete Janez Vogrinc je izpostavil mednarodne primerjave, ki kažejo, da v Sloveniji predvsem plače učiteljev začetnikov močno zaostajajo za mednarodnim povprečjem. Poleg tega pa je po njegovih navedbah pomembno, kakšen ugled ima učiteljski poklic v družbi in tudi, kakšne pogoje za delo ter za strokovni razvoj imajo učitelji. “Pomembno je, da se tudi politiki zavedajo, kako pomembno vlogo opravljajo pedagoški delavci, in da znajo to na ustrezen način sporočiti,” je dodal.
Tudi namestnica direktorja zavoda za šolstvo Stanka Preskar je za STA izpostavila, da učiteljski poklic v slovenskem prostoru izgublja vrednost, prav tako imajo ljudje več možnosti zaposlovanja, tudi zunaj države. Opozorila je, da učitelji izgubljajo energijo za dejavnosti, ki niso vezane na poučevanje, kar pa je odgovor na stanje v družbi, na pomanjkanje vrednot. Če bo šla družba v smeri urejanja sistemske ureditve in razmejitve vloge šole, učencev in staršev, bodo tudi učitelji zopet videli smisel v tem poklicu, saj plača ni vse, je prepričana.
Na vprašanje, kakšne ukrepe za večjo privlačnost učiteljskega poklica bi lahko sprejelo ministrstvo, je odgovorila, da je ministrstvo za nekaj let zaspalo pri možnosti opravljanja strokovnega izpita, zaradi česar so se nekateri preusmerili v druge poklice, a so to že popravili. Bodočim učiteljem pa so na voljo tudi štipendije. “Tu mislim, da je ministrstvo naredilo zelo velik korak,” je dodala. Tudi na fakultetah po njenih besedah zaznavajo spremembe in bodoče učitelje bolje pripravijo na komunikacijo s starši. Preskarjeva je tako optimistična in verjame, da se bo kadrovska problematika sčasoma uredila.
Na ljubljanski pedagoški fakulteti, kjer so ravno zaključili prvi prijavni rok za naslednje študijsko leto, ugotavljajo že tradicionalno zelo velik interes za bodoče strokovnjake za delo z osebami s posebnimi potrebami: logopedija in surdopedagogika, socialna pedagogika, specialna in rehabilitacijska pedagogika. Tudi zanimanje za predšolsko vzgojo in likovno pedagogiko je še vedno zelo dobro, v primerjavi z zadnjimi leti se je povečal tudi interes za študij razrednega pouka, kjer so letos za razliko od lani vsa mesta zapolnili v prvem prijavnem roku. Povečal se je tudi interes za študij matematika-računalništvo in fizika-matematika, znižalo pa se je število vpisanih študentov na študij biologija-gospodinjstvo in biologija-kemija, je za STA pojasnil dekan fakultete Vogrinc.
