Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so v torek, 22. oktobra 2024, parafirali kolektivno pogodbo za javni sektor, podpis je predviden v prvi polovici novembra skupaj s krovnim dogovorom in kolektivnimi pogodbami dejavnosti. Podpisali so tudi dogovor o korakih za razveljavitev novega plačnega zakona, če do 15. novembra ne bodo sprejeti vsi dokumenti.

Po besedah državne sekretarke z ministrstva za javno upravo Mojce Ramšak Pešec, ki je namestnica vodje vladne pogajalske skupine, gre pri kolektivni pogodbi za javni sektor za ključno in temeljno kolektivno pogodbo, sklenjeno na podlagi plačnega zakona, ki predstavlja pomemben korak v okviru reforme plačnega sistema v javnem sektorju.

Bistveni del kolektivne pogodbe so dodatki k plačam, o katerih so se natančneje dogovorili, uskladili so se o višjem plačilu za nadure v določenih pogojih in tudi o osnovnem mehanizmu za odpravo nesorazmerij v plačah, je pojasnila v izjavi za medije. Po njenih navedbah ni več predvideno, da bi kolektivna pogodba vključevala orientacijska delovna mesta, »ta se selijo v posamezne panožne oziroma poklicne kolektivne pogodbe«.

Zadovoljstvo s parafo so izrazili tudi na sindikalni strani. Kot je pojasnil vodja ene od sindikalnih pogajalskih skupin Jakob Počivavšek, je bilo pred tokratnimi pogajanji odprtih še več zadev, povezanih predvsem z dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času, o katerih so se zdaj uspeli dogovoriti.

Pojasnil je, da so se uskladili tudi o uredbi o delovni uspešnosti iz naslova blaga in storitev na trgu, ki po novem poleg maksimalnega določa tudi minimalen delež sredstev, ki se morajo nameniti za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Tako so po njegovih besedah razpon določili od 30 do 50 odstotkov.

»Danes je eden od pomembnih trenutkov tega procesa, ki traja dve leti,« pa je po včerajšnjih pogajanjih dejal vodja druge sindikalne pogajalske skupine in predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Parafa kolektivne pogodbe za javni sektor po njegovih besedah pomeni, da so polje pogajanj zožili. Zdaj so odprta še stebrna pogajanja, kamor se seli ključna pozornost, je pojasnil.

Na stebrnih pogajanjih, ki potekajo v teh dneh, morajo pogajalci namreč še dokončno uskladiti kolektivne pogodbe posameznih dejavnosti. Na krovni ravni pa jih čaka še uskladitev krovnega dogovora, predvidoma se bodo znova zbrali v začetku novembra. Počivavšek meni, da bi se o tem lahko uskladili v relativno kratkem času, saj so že sproti evidentirali posamezne vsebine, ki bodo vključene v dogovor.

Podpis vseh potrebnih dokumentov je predviden v prvi polovici novembra. Tako na sindikalni kot vladni strani verjamejo, da bo do tega prišlo še pred 15. novembrom. »Vsa pogajanja in dogovori ne vzbujajo neke nevarnosti, da ne bi prišlo,« je dejala Ramšak Pešec.

So pa vladni in sindikalni pogajalci včeraj podpisali tudi dogovor, da bo vlada, če se to ne bi zgodilo, po nujnem postopku vložila zakon, s katerim bi razveljavili določbe zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, o katerem bo sicer DZ odločal v četrtek, razen če pogajalci dosežejo soglasje o odložitvi začetka uporabe zakona. Dogovor je za zdaj podpisalo 26 sindikatov, a na vladni strani pričakujejo, da jih bo k podpisu pristopilo še več, saj na zadnjih pogajanjih vseh ni bilo.

Kot je pojasnila Ramšak Pešec, se lahko v skladu z dogovorom sprejme nov zakon, po katerem bi se tudi po 1. januarju 2025 uporabljal star plačni zakon, lahko pa se tudi premakne datum uveljavitve novega zakona. »Ampak dejansko v tej smeri ne iščemo nobenih rešitev, ker vso energijo, čas, voljo in znanje vlagamo v to, da dejansko pride do dogovora in sklenitve kolektivnih pogodb,« je poudarila.

Obenem je navedla še, da ni predvideno, da bi se predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju v parlamentarnem postopku dopolnjeval.

Predlog zakona prinaša novo plačno lestvico, na kateri bi bila razlika med plačnimi razredi namesto sedanjih štirih tri odstotke, predvideno razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom je ena proti sedem. Po predlogu nihče ne bo imel določene plače, ki bi bila nižja od minimalne. Z zakonom bi tudi določili način usklajevanja plač z inflacijo, predvidene so tudi spremembe v sistemu napredovanja in nagrajevanja. Povišanja plač bi v veljavo stopila postopno, od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028.

Sviz je z Alpino, tovarno obutve, sklenil dogovor o sodelovanju, skladno s katerim lahko članice in člani sindikata na podlagi predložitve članske izkaznice pri nakupu obutve iz zaloge prodajaln uveljavljate 15-odstotni popust na redne maloprodajne cene. Ugodnost velja v vseh rednih fizičnih prodajalnah Alpina v Sloveniji (diskontne prodajalne so izključene, popusti se med seboj ne seštevajo).

Dogovor med Svizom in Alpino je sklenjen do 31. 12. 2025, z možnostjo podaljšanja.

Članice in člani Svizove pogajalske skupine so 600 sindikalnim zaupnicam in zaupnikom predstavili dogovorjena zvišanja plač in osnovne elemente novega plačnega sistema.

Ljubljana, 3. oktobra 2024 – Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je v sredo, 2. oktobra 2024, v Cankarjevem domu v Ljubljani izpeljal razširjeno izredno sejo svojega Glavnega odbora (GO). Poleg članic in članov tega najvišjega organa sindikata med dvema kongresoma so se dogodka udeležili tudi sindikalni zaupnice in zaupniki, da bi se seznanili z najnovejšim položajem v pogajanjih o oblikovanju novega plačnega sistema v javnem sektorju ter opredelili nadaljnje korake sindikata v tem procesu.

Sviz je Linhartovo dvorano Cankarjevega doma, ki je bila včeraj povsem zapolnjena, rezerviral že letos spomladi, in sicer v luči pričakovanja – najsibo uspešnega ali neuspešnega – zaključka pogajalskega procesa približno v tem času. Ker se zdi, da so pogajanja o novem plačnem sistemu vseeno bližje uspešnemu zaključku kot potrebi Sviza, da bi se opredeljeval oziroma pripravljal na nadaljevanje stavkovnih aktivnosti, je bilo srečanje primarno namenjeno seznanitvi in razpravi o ključnih novostih, ki jih prinaša novi Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, in s stanjem na pogajanjih po plačnih stebrih, kjer so pogajalci v sklepni fazi.

Pogajanja o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju sicer trajajo že dve leti, a pričakovati je, da se bodo konec prihodnjega meseca, ko naj bi bile dokončno usklajene in podpisane še spremembe kolektivnih pogodb v javnem sektorju – temeljna Kolektivna pogodba za javni sektor in 15 KP dejavnosti –, uspešno sklenila. V času od začetka pogajanj se je sicer vladno-sindikalna delovna skupina za pripravo zakona o skupnih temeljih sestala skoraj šestdesetkrat, centralna pogajalska komisija vlade in 46 sindikatov javnega sektorja več kot tridesetkrat, stebrnih pogajanj za vzgojo in izobraževanje, znanost in kulturo pa je bilo doslej več kot dvajset.

Na seji v Cankarjevem domu so članice in člani Svizove pogajalske skupine pod vodstvom glavnega tajnika sindikata Branimirja Štruklja skupno 600 sindikalnim zaupnicam in zaupnikom predstavili dogovorjena zvišanja plač in osnovne elemente novega plačnega sistema. Gre za najobsežnejše in vsebinsko najgloblje spremembe pri oblikovanju plač po letu 2008, ko je bila uveljavljena zadnja plačna reforma. Ob koncu predstavitve ter po opravljeni razpravi in razrešitvi nekaterih dilem je Glavni odbor Sviza v razširjeni sestavi z zaupnicami in zaupniki iz vseh dejavnosti, v katerih je Sviz reprezentativen (vzgoja in izobraževanje, od vrtca do univerze, raziskovalna dejavnost, dejavnost kulture ter zdravstva in sociale), ob upoštevanju največje možne koristi skoraj 36 tisoč članov Sviza podelil mandat svojim pogajalcem, da v roku, ki bo omogočal začetek izvajanja novega plačnega sistema in začetek zviševanja plač s 1. 1. 2025, sklenejo pogajanja. O podpisu dogovorov ter kolektivnih pogodb, ki so potrebni za začetek delovanja novega plačnega sistema in začetka zviševanja plač, bo v skladu s Statutom Sviza odločal glavni odbor. V primeru, da pogajanj ne bo mogoče uspešno ter v interesu članstva pripeljati do zaključka, pa bo Sviz takoj slical izredno sejo glavnega odbora, ki bo sprejel odločitve, ki bodo zagotavljale uresničitev Stavkovnega sporazuma med Vlado RS in SVIZ Slovenije.

Za zainteresirane objavljamo še povezavo do fotogalerije dogodka.

S 1.10.2024 lahko vsi člani SVIZ OO Velenje, koristijo 30% popust v Fitnes centru FitBeat Žalec, glede na veljaven cenik. Naslov je: Ulica heroja Staneta 4, 3310 Žalec.

Odprto:

• Ponedeljek-Petek 9:00 – 22:00
• Sobota 9:00-21:00
• Nedelja 16:00 – 21:00

Storitve, ki so premet pogodbe so:

Home Page (fitbeat-gym.com)

PRISLUHNIMO UČITELJICAM IN UČITELJEM

svetovni dan učiteljev, 5. oktober 2024

S svetovnim dnevom učiteljev se spominjamo 5. oktobra 1966, ko so bila na posebni medvladni konferenci v organizaciji Unesca in Mednarodne organizacije dela (ILO) sprejeta Priporočila o položaju učiteljev. V tem pomembnem dokumentu so jasno določene pravice in dolžnosti vzgojiteljev in učiteljev, poudarjeno pa je tudi, kakšen položaj bi ti morali imeti v družbi glede na pomembnost in zahtevnost dela, ki ga opravljajo. Prav tako je v priporočilih opredeljena odgovornost vlad, da morajo zaposlenim v vzgoji in izobraževanju ter organizacijam, v katerih se združujejo in jih te zastopajo, omogočiti sodelovati pri odločanju o zanje pomembnih vprašanjih. Odločitev o 5. oktobru kot svetovnem dnevu vzgojiteljev in učiteljev je bila sprejeta na Mednarodni konferenci o izobraževanju leta 1993 v Ženevi, obeležujemo pa ga od leta 1994.

Svetovni dan učiteljev vsako leto ponudi priložnost za poglobljen in vedno tudi nujen razmislek o vlogi, krepitvi in prihodnosti pedagoškega poklica. Učiteljice in učitelji imajo v vzgojno-izobraževalnem sistemu nenadomestljivo vlogo, zato je bistveno, da se njihovo delo ustrezno ovrednoti, da je cenjeno in spoštovano, njihov glas pa upoštevan pri oblikovanju izobraževalnih politik. Slogan letošnjega svetovnega dneva učiteljev izpostavlja prav ta vidik kot ključen. Omenjena Priporočila o položaju učiteljev jasno pozivajo k tesnemu sodelovanju med vladami, učiteljskimi organizacijami, kulturnimi, izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami, saj je mogoče le tako oblikovati in uresničevati izobraževalne politike, ki bodo ustrezno odgovorile na potrebe učečih se in družbe. Letošnji slogan svetovnega dneva učiteljev poudarja potrebo po vzpostavitvi trdnejšega socialnega dialoga med vladami in učitelji. Učitelji namreč ne morejo biti zgolj izvajalci izobraževalnih politik, temveč so ključni soustvarjalci, njihove izkušnje in stališča pa predstavljajo neprecenljiv vir pri oblikovanju učinkovitih izobraževalnih strategij za prihodnost. Ob aktualnem obeleževanju svetovnega dneva učiteljev je z osrednjim geslom »Prisluhnimo učiteljicam in učiteljem« torej poudarjeno, da je pri spoprijemanju z izzivi, s katerimi se soočajo številne družbe po vsem svetu, nujno sodelovati z zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju, jih slišati in upoštevati.

Številne države po vsem svetu se namreč že dlje srečujejo z zaskrbljujočim trendom: zaradi preobremenjenosti, podcenjenosti in preslabega plačila vse več učiteljic in učiteljev zapušča poklic, ki ga radi opravljajo in je za družbo nepogrešljiv, hkrati pa se za pedagoško delo odloča vse manj mladih. Unesco in Mednarodna delovna skupina za učitelje v Globalnem poročilu o izobraževanju opozarjata na alarmantno pomanjkanje učiteljev in množično odhajanje zaposlenih iz vrtcev in šol, med ključnimi dejavniki, ki od poklica odvračajo mlade, pa so izpostavljeni zahtevni delovni pogoji, velike obremenitve in nekonkurenčno plačilo. Učiteljice in učitelji se soočajo tudi z nezadostnim družbenim priznanjem, nizko poklicno avtonomijo in premalo vpliva pri sprejemanju za njihovo delo pomembnih odločitev. Neupoštevanje glasu učiteljic in učiteljev pri tem ne prinaša le negativnih posledic za njihov status in motivacijo, temveč tudi slabi učinkovitost izobraževalnih politik.

Položaj šolstva in zaposlenih v njem je tudi v Sloveniji precej podoben. Strokovnega in tehničnega kadra primanjkuje na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja, zaposleni so preobremenjeni, povprečna starost učiteljev se zvišuje, država pa ob tem izobraževanju namenja nižja deleža BDP in javnih sredstev iz proračuna, kot je povprečje OECD. Tudi v skladu s tem smo iz Sviza ob začetku letošnjega šolskega leta na vlado naslovili poziv, naj ustrezno ovrednoti pedagoško delo ter z zakonom o organizaciji in financiranju, ki je trenutno v prenovi, zagotovi stabilno financiranje vzgoje in izobraževanja. Ob napovedanem zaslišanju kandidata za novega ministra za vzgojo in izobraževanje, ki bo na pristojnem parlamentarnem odboru potekalo v teh dneh, bomo prav tako še enkrat več jasno opozorili na izzive v našem vzgojno-izobraževalnem sistemu. Pričakujemo, da se jih bo novi minister lotil takoj, aktivno in v tesnem sodelovanju s Svizom kot visokoreprezentativnim predstavnikom zaposlenih.