Name: Bojan Požun
Date registered: 20. 11. 2012
27.marca 2019 je v organizaciji OO SVIZ Velenje v prostorih Medpodjetniškega izobraževalnega centra potekal strokovni posvet, ki ga je vodila Doroteja Lešnik Mugnaioni – strokovnjakinja za prepoznavanje in obravnavo različnih oblik nasilja ter dobra svetovalka žrtvam nasilja. Predstavila je temeljna načela in strokovna izhodišča za obravnavo trpinčenja na delovnem mestu.
Član SVIZ OO Velenje bo ceno storitve znižano za 50%, torej 50% delež storitve, plačal izvajalcu neposredno, na način in pod pogoji, kot jih ta določa.
Vsi člani SVIZ OO Velenje bodo vnaprej seznanjeni s pogoji poslovanja, vključno z veljavnim cenikom in hišnim redom.
Člani SVIZ se na recepciji izvajalca storitev izkaže s člansko izkaznico.
Na podlagi identifikacije lahko član SVIZ OO Velenje opravi nakup karte pod pogoji te pogodbe.
Doplačilo za karto bo član SVIZ OO Velenje poravnal pred vstopom v prostore izvajalca storitev.
Iz evidence vodenih obiskov bodo razvidni naslednji podatki:
Več informacij dobite na spletni strani: http://www.center.olimpus.si/
Na Golteh smo bili že četrtič zaporedoma organizatorji, tokrat 5. prvenstva članov in članic Sviz Slovenije. V skupnem seštevku smo osvojili 2. mesto, za OO SVIZ Ljubljane in okolice. Nekaj naših članov se je povzpelo tudi na stopničke. Z organizacijo smo bili zelo zadovoljni. Na smučišču smo gostili skoraj 500 tekmovalcev in spremljevalcev, članov SVIZ. 
Začetek leta 2019 prinaša večini javnih uslužbencev višje plače, saj se bodo skladno s sklenjenimi stavkovnimi sporazumi in dogovorom o plačah, podpisanimi med Vlado RS in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, postopno do leta 2020 izboljševale plače zaposlenim v javnem sektorju. Omenjeni pogajalski dogovor s 1. januarjem predvideva prvi plačni razred povišanja, ki bo upoštevano februarja pri izplačilu januarskih plač. En plačni razred, torej približno štiriodstoten dvig plače, bodo pridobili vsi zaposleni v javnem sektorju z izjemo zdravnikov, direktorjev in funkcionarjev. Nekaterim javnim uslužbencem pa se bodo plače izboljšale za dva, tri ali štiri plačne razrede, postopno do septembra 2020.
Za zaposlene na delovnih mestih do vključno 26. plačnega razreda bo tokratni prvi dvig za en plačni razred edino povišanje. Izjema so le tisti, ki v okviru odprave plačnih anomalij v letu 2017 še niso bili deležni nikakršnega izboljšanja in bodo skupaj pridobili dva plačna razreda. Prav tako za dva plačna razreda se bodo plače dvignile večini nad 26. plačnim razredom. Drugi plačni razred povišanja bo uveljavljen letos novembra. Učitelji, ki opravljajo delo razrednika, pa bodo za plačni razred višje plače zaradi opravljanja razredniškega dela dobili z letošnjim septembrom. Prav tako s septembrom bodo višji dodatki na nočno, nedeljsko in praznično delo za zaposlene, ki delajo v takšnem, manj ugodnem delovnem času.
Sprememb pri prejemkih bodo deležni tudi prejemniki minimalne plače, in sicer bo pri izplačilu januarske plače okoli 42.300 posameznikov, kolikor jih po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prejema minimalno plačo, na svoje račune namesto 638 evrov neto po novem prejelo 667 evrov. Novela zakona o minimalni plači, ki so jo ob podpori koalicijskih strank predlagali v strani Levica, dodatno zvišanje predvideva še 1. januarja 2020, ko se bo minimalna plača povišala na 700 evrov neto, obenem pa bodo takrat iz minimalne plače izvzeti tudi dodatki za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter težje razmere dela.
Na lani decembra uspešno končanih pogajanjih so se sicer Vlada in sindikati med drugim zavezali še, da bodo letos preučili določbe glede redne delovne uspešnosti in poskušali oblikovati kriterije, s katerimi bi postopek poenostavili in v večji meri dosegli, da so res nagrajeni javni uslužbenci, ki dosegajo nadpovprečne rezultate. Prav tako bodo letos pripravili pregled sistemov napredovanj ter ugotovili morebitne neupravičene razlike med in znotraj dejavnosti.
Z novim letom se usklajuje tudi znesek minimalne kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, in sicer s koeficientom rasti povprečne plače, izplačane zaposlenim pri pravnih osebah v obdobju januar-oktober 2018, v primerjavi s povprečno plačo, izplačano zaposlenim pri pravnih osebah v obdobju januar-oktober 2017. Znesek minimalne premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence za leto 2019 znaša 29,27 EUR (za 2018 je znašala 28,31 EUR).
Zneski usklajene premije in skupne premije se začnejo uporabljati z obračunom in plačilom premij za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence za januar 2019.
Kar pa zadeva upokojevanje, bodo za starostno upokojitev tako ženske kot moški morali letos dopolniti 60 let in imeti 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Tako moški kot ženske se bodo lahko upokojili tudi s 65 leti starosti in najmanj 15 leti zavarovalne dobe, ženske pa tudi s starostjo 64 let in šest mesecev ter najmanj 20 leti pokojninske dobe. Pravico do starostne pokojnine je v določenih primerih mogoče pridobiti tudi pri nižji starosti, na primer, če je zavarovanec skrbel za otroka, služil obvezni vojaški rok oziroma vstopil v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 18. letom starosti. Za izračun pokojninske osnove se bodo tako kot že lani upoštevale osnove, iz katerihkoli najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja od leta 1970.
Najvišji organ sindikata med kongresoma bo do leta 2022 še naprej vodila že dozdajšnja predsednica Jelka Velički, sicer tudi predsednica Sindikalne konference osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih SVIZ. Jelka Velički, ki prihaja z Osnovne šole Antona Aškerca iz Velenja, kjer je učiteljica razrednega pouka, je ob izvolitvi povedala, da vodenje tako pomembnega organa sindikata dojema kot čast, kot veliko odgovornost in občutek zaupanja, ki ga je treba upravičiti in še krepiti. Kot je zapisala tudi že v svojem programu ob kandidaturi za mesto predsednice glavnega odbora, namerava v svojem mandatu ohranjati in še utrjevati ugled SVIZ-a, spodbujala pa bo tudi krepitev sodelovanja in povezovanja sindikatov v javnih službah, med različnimi gospodarskimi in negospodarskimi sindikati v državi in podobnimi sindikati, kot je SVIZ, v Evropski uniji. Poudarila je še, da si bo prizadevala za varovanje dostojanstva in povečevanja ugleda poklicev, ki jih opravljajo zaposleni v dejavnostih SVIZ, obenem pa v sindikatu zagovarjala demokratični dialog in se zavzemala za to, da se bo ohranila dozdajšnja ničelna toleranca do nasilja. Prepričana je, da je mogoče ugled SVIZ-a utrjevati s skupnimi močmi, s strokovnim znanjem, medsebojno solidarnostjo, varovanjem ekonomskega in socialnega položaja ter s samostojnim opredeljevanjem do družbenega dogajanja v Sloveniji in širše.
Ob prevzemu funkcije za nov mandat je Jelka Velički izpostavila še: »V minulih letih smo bili izpostavljeni hudim pritiskom in vrednostnim sodbam glede vrednotenja našega dela s primerljivimi poklici. Dokazali smo, da skupaj zmoremo veliko, in tudi v prihodnje ne bomo popuščali pred izzivi in preizkušnjami . Premagovali pa jih bomo lahko le skupaj, povezani in dobro organizirani – v tem vidim našo moč in prednost.«
Po redni seji glavnega odbora je bila v naslednji uri izpeljana tudi izredna seja Glavnega stavkovnega odbora SVIZ, na kateri so se članice in člani seznanili s podrobnostmi, povezanimi s sklenitvijo stavkovnega sporazuma z Vlado RS, in sprejeli sklep o preklicu stavke. Glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj je v razpravi še enkrat izpostavil pomembnost in sporočilno vrednost množičnega opredeljevanja celotnega članstva sindikata in drugih zaposlenih v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi o sprejemljivosti vsebine stavkovnega sporazuma.