Pred skorajšnjim začetkom novega šolskega leta številna vprašanja ostajajo neodgovorjena. Zaposleni v vzgoji in izobraževanju dva tedna pred začetkom pouka še vedno ne vedo, kako bo le-ta potekal ter kakšnim pogojem bo treba zadostiti, tako pri zaposlenih v vrtcih, šolah in dijaških domovih kot učencih in dijakih. Šolsko ministrstvo je danes sicer sporočilo novost – pogoj PCT za varen vstop v šolski prostor. Pred jutrišnjim sestankom ravnateljev in predstavnikov sindikatov s področja vzgoje in izobraževanja s stroko in odločevalci je glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj v izjavi za medije opredelil stališča sindikata do številnih ključnih vprašanj pred skorajšnjim začetkom pouka, in sicer: do pasivnosti MIZŠ pri organiziranju izobraževalnega sistema in oblikovanju šolskih politik v pogojih epidemije; do ignoriranja praktikov s strani MIZŠ in pristojne ministrice; do vprašanj obveznega testiranja, njegovega plačila in pogostosti; do obveznega cepljenja; ter do zagotavljanja ustreznih varnostno-zdravstvenih pogojev, ki omogočajo odprtost vrtcev in šol (npr. prezračevanje).

Zaradi samoumevnosti dejstva, da mora stroške zapovedanih testiranj plačati delodajalec, glavni tajnik SVIZ na današnji izjavi ni posebej izpostavljal le-tega, kljub temu pa na tem mestu vseeno izpostavljamo oziroma ponavljamo: Obvezna testiranja mora plačati delodajalec. SVIZ se pridružuje stališčem ravnateljic in ravnateljev, da mora vrtcem, šolam in dijaškim domovom dodatna sredstva za plačilo testiranj zagotoviti država. V primeru, da bi ta strošek oblasti želele prevaliti na zaposlene – denimo s spremembo zakonodaje – se bo SVIZ temu uprl z vsemi razpoložljivimi sredstvi in pozval članstvo, da se opredeli o splošni stavki v vzgoji in izobraževanju.

Posnetek današnje izjave za javnost si v celoti lahko ogledate na tej povezavi: klik! oziroma na posnetku v nadaljevanju.https://www.youtube.com/embed/wXHSVR1ulO4

Spoštovani člani in članice SVIZ Slovenije,

reprezentativni sindikati javnega sektorja in Vlada RS smo danes, 2. junija 2021, po dolgotrajnih in napornih pogajanjih podpisali:

• Dogovor o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021 (v nadaljevanju dogovor),
• Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Aneks h KPND) ter
• kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je poleg dogovora in Aneksa h KPND podpisal tudi:

• Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS (Aneks h KPVIZ),
• Aneks h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost (Aneks h KPRD) in
• Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v RS (Aneks h KPK).

 SVIZ in celotna Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), del katere je naš sindikat, sta navkljub nenavadnim ultimativnim zahtevam, ki jih je v procesu pogajanj postavljala vladna stran, vztrajala pri konstruktivni drži in sta – kot je to javno ocenil tudi minister za javno upravo Boštjan Koritnik – odločilno prispevala k sklenitvi dogovora. Ta ni idealen, a je ob tem nujno poudariti, da je bil med pogajanji znatno izboljšan v korist zaposlenih. Dodatno je nadvse pomembno  zagotovilo vlade, da sprejema pogovore o usklajevanju plačne lestvice, in še bolj njeno priznanje, da v spodnjem delu plačne lestvice, nad minimalno plačo, obstajajo anomalije pri vrednotenju delovnih mest (zlasti tistih iz skupine »J«), ki jih je treba začeti odpravljati. Pogajanja o tem se morajo začeti v mesecu dni. To manj opazno, a vsebinsko pomembno priznanje vlade, da je treba nemudoma začeti razreševati problem t. i. utapljanja vse večjega števila delovnih mest v minimalni plači in s tem njihovo razvrednotenje, je izsilil SVIZ. Tako smo storili prvi korak k izpolnjevanju obljube, da bomo vztrajali pri ureditvi plač v spodnjem delu plačne lestvice.
S podpisom celotnega paketa predpisov, ki bodo objavljeni v Uradnem listu RS jutri, tj. v četrtek, 3. 6. 2021, se:

1. določa višina regresa za letni dopust za leto 2021 v višini 1.050,00 EUR, ki mora biti izplačan 4. 6. 2021;
    
2. zamakne dan izplačila plače na najpozneje 10. dan v mesecu (dan izplačila plače se v javnih zavodih zamakne na najpozneje 10. koledarski dan v mesecu, razen v tistih javnih zavodih, kjer je izplačilni dan že zdaj najkasneje 15. koledarski dan v mesecu; v državni upravi pa na najpozneje 10. delovni dan v mesecu, vendar ne kasneje kot na 15. koledarski dan v mesecu), in sicer že pri izplačilu plače za mesec maj 2021 v mesecu juniju 2021^[1] ter
    
3. odpravijo naslednji varčevalni ukrepi v zvezi s povračili potnih stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev(spremembe veljajo od 1. 6. 2021):

• Višina regresa za prehrano med delom znaša 4,30 evra in se izplača za dan prisotnosti na delu, če javni uslužbenec dela najmanj s polovičnim delovnim časom dnevno.
   
• Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se javnemu uslužbencu obračuna v obliki kilometrine v višini 10 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina 95 oktanov, vendar v znesku izplačila ne manj kot 30 evrov. Če javni uslužbenec predloži dokazilo o nakupu imenske mesečne vozovnice (javni prevoz), se mu povrnejo stroški v višini cene te vozovnice. Pri ugotavljanju razdalje od kraja bivališča, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, do naslova, kjer javni uslužbenec opravlja delo, se upošteva najkrajša varna pot. Vstopni pogoj za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela še vedno ostaja razdalja od kraja bivališča do delovnega mesta v razdalji več kot dva kilometra.
  Dnevnica za službeno potovanje v RS se določi v naslednjem obsegu:
• • nad 12 ur v višini 21,39 evra,
  • nad 8 do vključno 12 ur v višini 10,68 evra,
  • od 6 do vključno 8 ur v višini 5,16 evra.
• Kilometrina za uporabo lastnega avtomobila v službene namene znaša 30 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov za prevoženi kilometer.
• Spremeni se cenzus za pridobitev pravice do solidarnostne pomoči za člane reprezentativnega sindikata, podpisnika tega aneksa, in sicer osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne sme presegati oziroma ne bi presegala višine 140 odstotkov minimalne plače. Višja višina solidarnostne pomoči za člane reprezentativnega sindikata ostaja nespremenjena.

• Kot delovna doba, ki se upošteva za pridobitev pravice do jubilejne nagrade, po novem šteje tudi delovna doba pri koncesionarjih, ki opravljajo dejavnost v mreži javne službe.
• Višina terenskega dodatka se ne spreminja in znaša dnevno 21 odstotkov dnevnice za službeno potovanje v trajanju nad 12 ur, nominalno pa se bo dodatek povečal zaradi zvišane dnevnice v trajanju nad 12 ur.

• Nagrada dijakom in študentom za obvezno opravljanje prakse se določi v mesečnem znesku, in sicer znaša mesečna nagrada za dijake 86,00 evrov, za študente pa 172,00 evrov.
• Usklajevanje višin zneskov: Znesek regresa za prehrano med delom se usklajuje vsakih šest mesecev z rastjo cen prehrambnih izdelkov na podlagi podatkov Statističnega urada RS, zneski nadomestila za ločeno življenje, dnevnic za službena potovanja v državi, jubilejnih nagrad in solidarnostnih pomoči pa se uskladijo enkrat letno z rastjo cen življenjskih potrebščin.

Kot prilogo tem obvestilom dodajamo tudi preglednico, v kateri so povzete zgoraj predstavljene spremembe.

Z lepimi pozdravi,Branimir Štrukelj,
glavni tajnik SVIZ

Priloga:

• Preglednica sprememb – odprava še preostalih varčevalnih ukrepov, povračila stroškov in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, regres za letni dopust za leto 2021 in zamik izplačilnega dneva

^[1] Nekateri člani so nas opozorili, da so stroški prestavitve datuma plačil preko trajnih nalogov pri posameznih bankah sorazmerno visoki, zato izpostavljamo, da pri Delavski hranilnici, med lastniki katere je tudi SVIZ, omenjene prestavitve datuma plačil preko trajnih nalogov ne zaračunavajo.  

27. april – Dan upora proti okupatorju

27. aprila praznujemo Dan boja proti okupatorju, ki obeležuje pomembni dogodek iz leta 1941, ko so se 26. aprila v Rožni dolini, v hiši književnika Josipa Vidmarja, zbrali Aleš Bebler, Boris Ziherl, Boris Kidrič, France Šturm, Ferdo Kozak, Josip Rus in Tone Fajfar in določili smernice za organiziran oborožen odpor proti okupatorju.

Prvotno ime ob ustanovitvi je bilo Protiimperialistična fronta, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941, pa se je preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda (OF) in pozvala k oboroženemu uporu. Danes se veliki slovenski praznik imenuje Dan boja proti okupatorju in pomeni spomin na vzpostavitev temeljnih točk osvobodilne fronte (OF) za katere so se zavzemali. To so:

• proti razkosanju in zasužnjevanju Slovenije,
• za osvoboditev, neodvisnost in združitev slovenskega naroda,
• za slogo in enotnost jugoslovanskih in balkanskih narodov,
• za bratsko skupnost svobodnih in enakopravnih narodov,
• proti imperialistični vojni,
• za pravico slehernega naroda do samoodločbe.

Jutri, 27. aprila, si boste lahko ob 20. uri na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=fPAJGpCEKz0, na lokalni televiziji VTV, na naši spletni strani (www.velenje.si), Youtubu in Facebooku ogledali osrednjo občinsko slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju. Program slovesnosti je pripravilo Gledališče Velenje. Slavnostna govornica bo Aleksandra Vasiljević, podžupanja Mestne občine Velenje. Nastopil bo tudi Rudarski oktet Velenje.

Danes, na predvečer praznika, pa bodo ob 18. uri župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, podžupanja Mestne občine Velenje Aleksandra Vasiljević in predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Velenje Andreja Katič ob spremljavi Kvarteta Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje položili venec k spomeniku padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja v letih 1941–1945 na Titovem trgu.

1. maj – praznik dela

Kmalu bomo praznovali praznik dela, mednarodni praznik delavstva, ki se ga 1. maja vsako leto praznuje po celem svetu. Ta dan obeležuje krvave demonstracije, ki so se dogajale v dneh okoli prvega maja, leta 1886 v Chicagu. Delavci so takrat postavili zahtevo po 8-urnem delovniku in političnih pravicah, vendar jih je pri tem ovirala policija. Demonstracije v spomin na te dogodke so prerasle v proslave, ki so postale oblika delavskega boja.

Danes praznik predstavlja največje praznovanje socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja in opozarja predvsem na kratenje teh težko pridobljenih pravic. Praznik delavcev je postal eden najpomembnejših praznikov po drugi svetovni vojni, kot državni praznik in dela prost dan je bil uzakonjen leta 1948, mnogo večjo težo kot danes pa je v Sloveniji imel v socialističnih časih. Takrat se je dan začel navsezgodaj zjutraj z budnicami delavske godbe, ki so jo imela vsa industrijska središča ali večji obrati, čez dan so se vrstili številni sprevodi in kulturne prireditve, ki so se navadno zaključile zvečer s kresom in veselico. Ljudje so imeli pripete rdeče nageljne, oblečeni pa so bili v najboljša oblačila. Pomembno mesto pri praznovanju so imele rdeče zastave in mlaji. Velik del takratnega praznovanja smo prevzeli po Sovjetski zvezi, simbolika tega dne pa je bila v vseh vidikih povezana s solidarnostjo delavcev in bojem za pravice.

Srečanje treh županov na Graški Gori ob mednarodnem prazniku dneva

V soboto, 1. maja, ko je mednarodni praznik dela, se bodo ob 11. uri na športnem igrišču na Graški Gori srečali župani treh občin: Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje, Tilen Klugler, župan Mestne občine Slovenj Gradec in Bojan Borovnik, župan Občine Mislinja. Ob spremljavi Kvarteta Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje bodo položili venec pri spomeniku XIV. divizije in enotah IV. operativne cone pod Hriberškovim vrhom. Spomenik prikazuje prenos ranjenega partizana in je delo kiparja Antuna Augustinčića.

Žal tudi letos zaradi zdravstvene situacije v državi tradicionalnega srečanja na Graški Gori ne moremo organizirati.

Sledilo bo delovno srečanje županov, ki ga na ta dan organiziramo zato, da opozorimo na pomembnost povezovanja in sodelovanja med sosednjimi občinami, ki je v teh časih epidemije izredno pomembno in dragoceno. Mestna občina Velenje je bila od nekdaj znana po prostovoljstvu in solidarnosti in tudi v prihodnje bomo spodbujali te vrednote in si prizadevali za dobre odnose z vsemi občinami.

Že zjutraj ob 8. uri pa bo župan Mestne občine Velenje Peter Dermol na Titovem trgu v Velenju pozdravil manjšo zasedbo Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, ki bo ob prazniku simbolično zaigrala nekaj skladb, saj tradicionalne budnice v polni zasedbi zaradi epidemije ne morejo izvesti. Kasneje jih boste lahko slišali še na nekaterih drugih lokacijah po Velenju.

Ob dnevu zmage, 9. maja, bodo položili vence pri spominski plošči v Topolšici

9. maj je pomemben dan za svetovni mir, saj je bil tega dne prav v Topolšici pred 75 leti podpisan akt o kapitulaciji nemške vojske v Jugovzhodni Evropi, kar je pomenilo formalni konec druge svetovne vojne v takratni Jugoslaviji in celotni Jugovzhodni Evropi. 9. maj v Topolšici praznujejo kot trojni praznik: dan zmage, dan Evrope in krajevni praznik. V počastitev vseh treh praznikov vsako leto Krajevna skupnost Topolšica, Občina Šoštanj in Mestna občina Velenje pripravimo osrednjo slovesnost ob dnevu zmage in polaganjem vencev pri spominski plošči zraven spominske sobe.

TESTIRANJA V ŠOLAH IN S TEM ODGOVORNOSTI SE NE SME PRENESTI NA ZAPOSLENE

Učiteljice in učitelji za jemanje brisov niso usposobljeni, prav tako to tudi ni obveznost, ki bi bila zapisana v sklenjenih pogodbah o zaposlitvi.

Ljubljana, 7. aprila 2021 – Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je že ob uveljavitvi obveznega testiranja za zaposlene v vzgoji in izobraževanju – SVIZ je sicer zagovarjal prostovoljno testiranje, ki bi temeljilo na zaupanju, da bodo zaposleni ravnali odgovorno – opozarjal, da je učinkovitost le-tega bistveno zmanjšana, če je učitelj edini, ki se v razredu testira. Napovedano prostovoljno (samo)testiranje učencev in dijakov bi po mnenju SVIZ prispevalo k zmanjševanju prenosa okužb, zato ga sindikat podpira. Ob tem, kako neobčutljivo je bila informacija o testiranju podana, pa SVIZ hkrati ni začuden, da je zbudila širši odpor in številne pomisleke.  

SVIZ vsekakor nasprotuje zamisli, da bi bilo izvajanje testiranja učencev in dijakov v zadnjem triletju osnovnih šol in v srednjih šolah preneseno na učiteljice in učitelje. Ti za jemanje brisov in spremljajoče postopke testiranja niso usposobljeni, zato ne morejo prevzeti odgovornosti za morebitne negativne posledice, ki bi jih morda imelo izvajanje te naloge, ali se izpostavljati morebitnim tožbam v zvezi s postopki proti njim. Odvzemanje brisov poleg tega tudi ni obveznost, ki bi bila zapisana v sklenjenih pogodbah o zaposlitvi. Enostransko vladno vsiljevanje prevzemanja obveznosti pri prostovoljnem testiranju učencev in dijakov je nesprejemljivo, saj gre za delovno obveznost, ki bi jo morala Vlada RS predhodno dogovoriti s SVIZ, ki je legalni in legitimni reprezentativni zastopnik zaposlenih, ko gre za spreminjanje ali povečevanje delovnih obveznosti.

X X X X X

Sandi Modrijan,
tiskovni predstavnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije