SVIZ pozdravlja napoved ministra dr. Jerneja Pikala, da bo država poskrbela za zboljšanje bralne pismenosti, hkrati pa pričakuje ustrezne ukrepe tudi na področju financiranja izobraževanja in vrednotenja izobraževalnega dela.
Ljubljana, 4. decembra 2019 – V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) pred podrobnejšo predstavitvijo rezultatov mednarodne raziskave bralne, matematične in naravoslovne pismenosti PISA 2018, ki so jo za januar napovedali pri Pedagoškem inštitutu, ki raziskavo že vsa leta, odkar Slovenija v njej sodeluje, tudi opravlja, zadovoljni ugotavljamo, da so se naši 15-letniki s svojim znanjem na vseh omenjenih področjih tudi tokrat uvrstili nad povprečje dosežkov svojih vrstnikov v državah članicah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Ob odličnih dosežkih, ki pomenijo veliko priznanje kakovosti našega šolstva, pa vseeno ne gre spregledati, da točke, ki so jih slovenski dijakinje in dijaki 1. letnikov zbrali z reševanjem nalog iz bralne, naravoslovne in matematične pismenosti, v primerjavi z raziskavo PISA 2015 kažejo rahlo negativen trend. SVIZ zato ob tem pozdravlja odločno napoved ministra dr. Jerneja Pikala, da bodo pod okriljem ministrstva zlasti na področju bralne pismenosti, kjer je bilo poslabšanje najbolj izrazito, rezultate podrobno preučili in jih z ustreznimi ukrepi podobno kot po letu 2009 ponovno dvignili navzgor. SVIZ podpira, da se brez politizacije ter ob sodelovanju strokovnjakov in učiteljev praktikov vzpostavijo takojšnje aktivnosti za izboljševanje bralne pismenosti, resorno ministrstvo pa poziva, naj v ta namen zagotovi tudi ustrezna sredstva. Ob vsem tem pa po mnenju sindikata ne bi smele ostati prezrte ugotovitve Javne agencije za knjigo RS iz njene povsem sveže raziskave o bralni kulturi, da k temu, da posameznik bere, najbolj pripomore tozadevno spodbudno domače okolje. Zelo zgovoren v zvezi s tem je podatek, da v Sloveniji bere svojim otrokom vsak dan le 12 % staršev.
Sindikat se ob nekoliko slabših dosežkih naših 15-letnikov v raziskavi PISA 2018 hkrati vendarle sprašuje tudi, ali se morda skozi le-te ne kažejo že tudi negativne posledice neustreznega financiranja izobraževanja in vrednotenja izobraževalnega dela v letih po začetku gospodarske krize. Podatki iz aktualne publikacije OECD Education at a Glance, da je Slovenija s 4,3 % BDP v spodnji tretjini držav, ki namenjajo za izobraževanje najmanjši delež BDP ter tako pod povprečjem držav OECD in EU23; da je pod povprečjem OECD in EU23 tudi po financiranju izobraževanja iz proračuna ter da so naši učiteljice in učitelji na vseh stopnjah karierne lestvice plačani manj, kot je povprečje v omenjenih državah iz primerjave, so dovolj zaskrbljujoči, da želi SVIZ slovensko oblast vnovič opozoriti na njene jasne zaveze iz Koalicijskega sporazuma o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2018–2022. Pričakuje torej, da bo postopno povečevala proračunske in druge javne izdatke za raziskave in razvoj na 1 % BDP in spodbujala zasebna vlaganja v raziskave in razvoj ter v aktualnem mandatu povečala sredstva za visoko šolstvo proti povprečju EU. SVIZ se prav tako nadeja, da bo vlada sledila zagotovilu, da bo do konca svojega mandata poskrbela za stabilno financiranje vzgoje in izobraževanja na ravni 6 % BDP.