Iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) smo vse politične stranke in liste, ki bodo sodelovale na tokratnih bližajočih se državnozborskih volitvah, povabili, da se jasno opredelijo do stavkovnih zahtev 37.248 zaposlenih v slovenskih vrtcih, šolah, dijaških domovih in na fakultetah, ki so izglasovali splošno stavko v vzgoji in izobraževanju, in jih je sindikat ob napovedi stavke sredi letošnjega februarja posredoval Vladi RS. Stranke in liste smo v okviru spletne ankete, ki smo jo v ta namen pripravili, povprašali, ali podpirajo stavkovne zahteve SVIZ in jih bodo, če bodo sodelovale v prihodnji Vladi RS, tudi uresničile.
Na naš poziv k posredovanju stališč k stavkovnim zahtevam SVIZ se je pravočasno odzvalo skupno devet strank, pri čemer so štiri med njimi (SNS, Levica, SD in LMŠ) odgovorile neposredno na omenjeno anketo o stavkovnih zahtevah, kot smo to predvideli v sindikatu, medtem ko jih je pet (DeSUS, NSi, SDS, Vesna–zelena stranka in SAB) posredovalo svoj odziv po e-pošti. Naknadno smo prejeli še odgovore Stranke Gibanje Svoboda.
Iz stranke DeSUS sporočajo, da bi se »zelo radi poglobili tudi v vaša vprašanja in vas pri vseh upravičenih problemih podprli, vendar zaradi velike kadrovske podhranjenosti v strokovni službi tega v predvolilnem času nismo sposobni organizirati«.
Služba za odnose z javnostmi NSi se nam je zahvalila za zastavljena vprašanja in nam v branje posredovala svoj volilni program, v katerem so »predstavljeni ukrepi, kako bomo še izboljšali področje vzgoje in izobraževanja«.
Iz stranke SDS so sporočili, da se zavedajo, da je vzgojno-izobraževalni proces izrednega pomena za razvoj Slovenije in dobrobit samih otrok in mladine, ki so vključeni vanj. Zato delo vseh v vzgoji in izobraževanju cenijo. »Zavedamo se, da so bili v zadnjih dveh letih pogoji in delovne zahteve za vse skupine zaposlenih v celotni družbi zaradi epidemije covida-19 drugačni, zahtevnejši. Prav zato je Vlada RS z različnimi ukrepi zagotovila znatno pomoč. Od začetka epidemije je bilo za ukrepe, povezane s covid-19, v vzgoji in izobraževanju namenjenih preko 70 milijonov evrov. Poleg tega so vrtci, osnovne šole in glasbene šole v obdobju od oktobra 2020 do junija 2021 iz naslova izplačil dodatkov zaradi epidemije prejeli skupaj še nekaj več kot 149 milijonov evrov. Strinjamo se, da so na širši sistemski ravni že vrsto let tudi v vzgoji in izobraževanju neurejeni problemi plačnih nesorazmerij, ki jih je treba doreči in urediti v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, prav tako je treba v enotnem plačnem sistemu plače učiteljev postaviti v širši kontekst in pregledati anomalije pri npr. napredovanjih. Kot nam je znano, so se vlada in pristojni na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, šport in mladino s sindikati javnega sektorja pripravljeni pogovarjati o sistemskih rešitvah in reformi plačnega sistema in v konstruktivnem duhu delovati v smeri razrešitve spora, kot to tudi predvideva Zakon o stavki. Je pa razumljivo, da Vlada RS v času, ko so že razpisane volitve v Državni zbor RS, ne želi neodgovorno sprejemati dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ v breme naslednjega mandata, saj zanje nima zakonske podlage v obstoječih proračunskih dokumentih.«
Iz stranke Vesna so sporočili naslednje: »V VESNI – zeleni stranki izražamo našo podporo in zaveze na področjih vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, opredeljene v programu https://www.vesnazelenastranka.si/program/. Z vso odločnostjo jih bomo uresničevali tudi po volitvah.«
V stranki SAB izpostavljajo, da razumejo stavkovne zahteve SVIZ-a, zato se bodo v novi koaliciji zavzemali za njihovo realizacijo ob upoštevanju obstoječih javnofinančnih zmožnosti in skladno z enotnim plačnim sistemom. »Slednjega kljub manevrskemu prostoru za izboljšave ocenjujemo kot dobrega, ne podpiramo pa enostranskega dogovarjanja in urejanja pravic, kot je to storila vlada pri nagrajevanju zdravnikov. To je že povzročilo veliko slabe volje in neutemeljenega razlikovanja med posameznimi deli javnega sektorja. Za nas je parcialno urejanje pravic nedopustno, saj zagovarjamo kolektiven pristop in dialog z vsemi deležniki. Torej takšen pristop, ki je že leta 2014 obrodil sadove, ko je predsednica stranke SAB mag. Alenka Bratušek v funkciji predsednice vlade uspešno rešila stavkovne zahteve zasavskih rudarjev.« V SAB še poudarjajo, da je zanje ključno, da v naši državi ohranimo sodobno in kakovostno javno šolstvo, dostopno vsem otrokom pod enakimi pogoji, za učinkovito izvedbo vzgoje in izobraževanja pa se bo nova vlada o standardih in normativih morala pogajati tudi z reprezentativnimi šolskimi sindikati. »Ustrezno ovrednotenje dela in reševanje odprtih vprašanj v dejavnostih vzgoje in izobraževanja v stranki SAB podpiramo.«
Od strank,ki so odgovarjale na anketni vprašalnik – v njem so bile navedene vse stavkovne zahteve sindikata ter ob tem ponujene tri možnosti odgovora (s stavkovno zahtevo se strinjamo, s stavkovno zahtevo se ne strinjamo, želimo dodatno pojasniti stališče do stavkovne zahteve) –, je stranka SNS pri vseh izbirah označila »s stavkovno zahtevo se strinjamo« in ni prispevala dodatnih komentarjev ali pojasnil.
Stranke Levica, SD in LMŠ ter Gibanje Svoboda se v večini s stavkovnimi zahtevami SVIZ-a strinjajo, pri posameznih pa so prispevale dodatna pojasnila, ki jih v celoti objavljamo v nadaljevanju (po kronološkem zaporedju, kot smo jih prejemali).
Levica:
Stavkovna zahteva 1: Nujno je takojšnje plačilo povečanih obremenitev v času epidemije, ko so zaposleni v šolstvu s prizadevnim in požrtvovalnim delom ter na škodo svojega zdravja omogočili, da navkljub kolosalni nesposobnosti pristojne ministrice javni vzgojno-izobraževalni sistem ni kolapsiral.
Stavkovna zahteva 4: Izpolnitev te zahteve mora biti prioriteta. Ključna anomalija plačnega sistema namreč ni na vrhu, temveč na dnu plačne lestvice. Glavni problem so prenizke plače javnih uslužbencev v najnižjih razredih. V spodnji tretjini plačne lestvice imajo zaposleni, ki se umeščajo vse do 24. plačnega razreda, osnovne plače določene pod minimalno plačo, kar je nedopustno.
Stavkovna zahteva 5: Izpolnitev te zahteve je v luči vsesplošne draginje, ki zajema dvige cen hrane, energentov in drugih življenjskih potrebščin, absolutno nujna.
SD:
Stavkovna zahteva 1: Za realno opredelitev do te zahteve potrebujemo ustrezne podatke, ki nam trenutno niso dostopni oziroma poznani. Vsekakor pa smo se o vseh navedenih zahtevah pripravljeni pogovarjati oziroma pogajati in skupaj poiskati ustrezne rešitve, ki bodo ustrezale dejanskemu stanju ter bodo primerljive znotraj javnega sektorja.
Stavkovna zahteva 2: Takoj po vzpostavitvi nove vlade je potrebno imenovati vladno pogajalsko skupino in začeti s pogajanji s sindikati javnega sektorja. Glede na do sedaj znane podatke, so se plače v nekaterih dejavnostih javnega sektorja (vzgoja in izobraževanje je med njimi) zvišale manj (ali celo občutno manj) kot v nekaterih drugih dejavnostih. Ta nesorazmerja in anomalije je potrebno odpraviti in v pogajanjih priti do ustreznih uvrstitev v plačne razrede za posamezna delovna mesta.
Stavkovna zahteva 3: Kolikor vemo, ste sindikalni vodje na Ustavno sodišče RS vložili zahtevo za oceno ustavnosti PKP10, v delu, ki se nanaša na t. i. plačni plafon za zdravnike in zobozdravnike in odločitev ustavnega sodišča še ni znana, je pa z začasno odredbo zadržalo ta člen in se ni mogel uveljaviti. Tudi aneks h Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike ni bil sklenjen, zato se zaenkrat razmerja niso spremenila. V kolikor pa bi se plače zdravnikov povišale, pa bomo spoštovali določbo 3. člena aneksa h KP VIZ iz leta 2002.
Stavkovna zahteva 4: Sklenjene dogovore je potrebno spoštovati. Takoj po vzpostavitvi nove vlade je potrebno začeti s pogajanji med vlado in sindikati javnega sektorja. Plačna uravnilovka v spodnji tretjini plačne lestvice je nesprejemljiva in tudi krivična, saj gre za delovna mesta, ki so si med seboj zelo različna tako po zahtevani izobrazbi, usposobljenosti kot tudi po zahtevnosti dela in odgovornosti. Te razlike se morajo odraziti tudi v plačah zaposlenih.
Stavkovna zahteva 5: Takoj po vzpostavitvi nove vlade je potrebno začeti s pogajanji med vlado in sindikati javnega sektorja o uskladitvi vrednosti plačnih razredov.
Stavkovna zahteva 8: K strinjanju bi dodali le, da dosedanja praksa kaže, da bi bilo potrebno posodobiti Zakon o reprezentativnosti sindikatov, Zakon o stavki ter Zakon o kolektivnih pogodbah, pa tudi Zakon o sistemu plač v javnem sektorju ter ponovno premisliti o definiciji potrebnih kvorumov za veljavnost kolektivnih pogodb.
LMŠ:
Stavkovna zahteva 1: Nova vlada mora imeti možnost poglobljene seznanitve z vašimi zahtevami, predvsem pa dialoga o njih. Tudi sami navajate sklenitev dogovora, ta pa je vedno kompromis.
Stavkovna zahteva 2: Po začasnem zadržanju 48. člena PKP10 želimo najprej počakati končno odločitev ustavnega sodišča o zvišanju t. i. plačnega stropa za zdravnike. V nasprotnem bi – sledeč vaši zahtevi po zvišanju plač zaposlenim v vzgoji in izobraževanju – ravnali enako parcialno kot aktualna vlada oziroma bi – če bi plače zvišali zgolj vzgoji in izobraževanju – socialni dialog odrekli preostalim dejavnostim oziroma poklicem. Prav socialni dialog pa je pred morebitnimi posegi v temelje plačnega sistema za javni sektor nujen – in na tem temelji tudi odločitev ustavnega sodišča o začasnem zadržanju zvišanja plačnega stopa za zdravnike.
Stavkovna zahteva 3: Nujna je preučitev ustreznosti uvrstitev v plačne razrede za vse poklice, enako velja za razmerja med njimi.
Stavkovna zahteva 5: Z uskladitvijo vrednosti plačnih razredov se STRINJAMO. Bi pa želeli opozoriti na zapis iz dogovora, na katerega se sklicujete. Ta ne govori o usklajevanju z inflacijo, pač pa 2. odstavek IV. poglavja določa: »Stranke tega dogovora so soglasne, da se upoštevaje 5. člen ZSPJS, med vladno in sindikalno stranjo dogovori način usklajevanja vrednosti plačnih razredov plačne lestvice. V tej zvezi se imenuje strokovna skupina, ki takoj prične z delom.« Povedano drugače: dogovor ne določa usklajevanja z inflacijo, pač pa določitev načina usklajevanja. In v tej »formuli« je inflacija (lahko) zgolj eden od elementov.
Stranka Gibanje Svoboda
Stavkovna zahteva 1: Vsi, ki so bili v neposrednem stiku z učenci in dijaki v času trajanja zaostrenih COVID razmer, so upravičeni do dodatka.
Stavkovna zahteva 2: V Gibanju Svoboda se strinjamo s tem, da je potrebno plačni sistem prevetriti, in sicer tako, da bo ustrezno odražal naravo in težavnost dela.
Stavkovna zahteva 3: V Gibanju Svoboda se zavzemamo za prenovo plačnega sistema, ki bo bolje odražal specifike posameznih sektorjev znotraj javnega sektorja.
Stavkovna zahteva 4: Strinjamo se z odpravo plačnih nesorazmerij znotraj različnih plačnih skupin, posebej plačne skupine J.
Stavkovna zahteva 5: Strinjamo se s tem, da je dogovore potrebno spoštovati, bi pa celotni dogovor urejali skupaj z ureditvijo prenovljenega plačanega sistema.