Začetek leta 2019 prinaša večini javnih uslužbencev višje plače, saj se bodo skladno s sklenjenimi stavkovnimi sporazumi in dogovorom o plačah, podpisanimi med Vlado RS in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, postopno do leta 2020 izboljševale plače zaposlenim v javnem sektorju. Omenjeni pogajalski dogovor s 1. januarjem predvideva prvi plačni razred povišanja, ki bo upoštevano februarja pri izplačilu januarskih plač. En plačni razred, torej približno štiriodstoten dvig plače, bodo pridobili vsi zaposleni v javnem sektorju z izjemo zdravnikov, direktorjev in funkcionarjev. Nekaterim javnim uslužbencem pa se bodo plače izboljšale za dva, tri ali štiri plačne razrede, postopno do septembra 2020.
Za zaposlene na delovnih mestih do vključno 26. plačnega razreda bo tokratni prvi dvig za en plačni razred edino povišanje. Izjema so le tisti, ki v okviru odprave plačnih anomalij v letu 2017 še niso bili deležni nikakršnega izboljšanja in bodo skupaj pridobili dva plačna razreda. Prav tako za dva plačna razreda se bodo plače dvignile večini nad 26. plačnim razredom. Drugi plačni razred povišanja bo uveljavljen letos novembra. Učitelji, ki opravljajo delo razrednika, pa bodo za plačni razred višje plače zaradi opravljanja razredniškega dela dobili z letošnjim septembrom. Prav tako s septembrom bodo višji dodatki na nočno, nedeljsko in praznično delo za zaposlene, ki delajo v takšnem, manj ugodnem delovnem času.
Sprememb pri prejemkih bodo deležni tudi prejemniki minimalne plače, in sicer bo pri izplačilu januarske plače okoli 42.300 posameznikov, kolikor jih po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prejema minimalno plačo, na svoje račune namesto 638 evrov neto po novem prejelo 667 evrov. Novela zakona o minimalni plači, ki so jo ob podpori koalicijskih strank predlagali v strani Levica, dodatno zvišanje predvideva še 1. januarja 2020, ko se bo minimalna plača povišala na 700 evrov neto, obenem pa bodo takrat iz minimalne plače izvzeti tudi dodatki za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter težje razmere dela.
Na lani decembra uspešno končanih pogajanjih so se sicer Vlada in sindikati med drugim zavezali še, da bodo letos preučili določbe glede redne delovne uspešnosti in poskušali oblikovati kriterije, s katerimi bi postopek poenostavili in v večji meri dosegli, da so res nagrajeni javni uslužbenci, ki dosegajo nadpovprečne rezultate. Prav tako bodo letos pripravili pregled sistemov napredovanj ter ugotovili morebitne neupravičene razlike med in znotraj dejavnosti.
Z novim letom se usklajuje tudi znesek minimalne kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence, in sicer s koeficientom rasti povprečne plače, izplačane zaposlenim pri pravnih osebah v obdobju januar-oktober 2018, v primerjavi s povprečno plačo, izplačano zaposlenim pri pravnih osebah v obdobju januar-oktober 2017. Znesek minimalne premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence za leto 2019 znaša 29,27 EUR (za 2018 je znašala 28,31 EUR).
Zneski usklajene premije in skupne premije se začnejo uporabljati z obračunom in plačilom premij za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence za januar 2019.
Kar pa zadeva upokojevanje, bodo za starostno upokojitev tako ženske kot moški morali letos dopolniti 60 let in imeti 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Tako moški kot ženske se bodo lahko upokojili tudi s 65 leti starosti in najmanj 15 leti zavarovalne dobe, ženske pa tudi s starostjo 64 let in šest mesecev ter najmanj 20 leti pokojninske dobe. Pravico do starostne pokojnine je v določenih primerih mogoče pridobiti tudi pri nižji starosti, na primer, če je zavarovanec skrbel za otroka, služil obvezni vojaški rok oziroma vstopil v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 18. letom starosti. Za izračun pokojninske osnove se bodo tako kot že lani upoštevale osnove, iz katerihkoli najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja od leta 1970.