Članice in člani glavnega odbora Sviza so se danes, 12. novembra 2024, sešli na redni oktobrski seji, ki je bila namenjena predvsem zaključevanju pogajanj o odpravi plačnih nesorazmerij in oblikovanju novega plačnega sistema v javnem sektorju, ki med reprezentativnimi sindikati javnega sektorja in Vlado RS potekajo že od jeseni 2022. Temelj za prenovo sistema predstavlja zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki ga je državni zbor sprejel minuli mesec, sindikati in vlada pa smo zatem parafirali tudi kolektivno pogodbo za javni sektor, aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in krovni dogovor z nekaterimi zavezami za v prihodnje. Naslednji korak predstavlja parafiranje kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev – tj. o uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede in s tem o konkretnih dvigih plač, ki jih bodo v prihodnjih letih deležni zaposleni na posameznih delovnih mestih v javnem sektorju –,  katerih vsebino smo pogajalske skupine sindikatov in vlade usklajevali na t. i. stebrnih pogajanjih.

Po parafiranju je podpis vseh omenjenih dokumentov predviden za konec tega tedna, 15. novembra 2024, pred tem pa se o njihovi vsebini opredeljujejo še organi sindikatov, na svoji seji, kot omenjeno, torej tudi Glavni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Članice in člani najvišjega organa našega sindikata med kongresoma so v uvodu prisluhnili kratkemu poročilu glavnega tajnika Sviza Branimirju Štruklju, ki je predstavil dogajanje v sindikatu od zadnje seje najvišjega organa Sviza med kongresoma, zatem pa spregovoril še o aktualnih podrobnostih pogajanj z vladno pogajalsko skupino. Navzoči so se seznanili z vsemi posameznimi kolektivnimi pogodbami in dogovorom, ki so jih predstavili članice in člani pogajalske skupine Sviz ter zaposleni v strokovni službi sindikata.  

V razpravi so se članice in člani glavnega odbora zatem opredeljevali o vsebini in sprejemljivosti izpogajanih sprememb (vsebini aneksov) kolektivnih pogodb za vzgojo in izobraževanje, za raziskovalno dejavnost, za kulturne dejavnosti in dejavnost zdravstva in socialnega varstva ter na koncu odločali o pristopu Sviza k podpisu omenjenih kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev – tj. o uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede in s tem o konkretnih dvigih plač, ki jih bodo v prihodnjih letih deležni zaposleni na posameznih delovnih mestih v javnem sektorju –, katerih vsebino so pogajalske skupine sindikatov in vlade usklajevali na t. i. stebrnih pogajanjih. Sklenili so, da glavni odbor Sviza – pod pogojem, da v kolektivnih pogodbah drugih plačnih stebrov ne pride do dodatnih sprememb po 11. 11. 2024 do podpisa kolektivnih pogodb – soglaša s podpisom kolektivnih pogodb za vzgojo in izobraževanje, za raziskovalno dejavnost, za kulturne dejavnosti ter dejavnost zdravstva in socialnega varstva, Dogovora o uvrstitvah delovnih mest in nazivov plačnega stebra javnih uslužbencev v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi ter Dogovora o prenovi sistema plač in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede v zdravstvu, socialnem varstvu in obvezni socialni varnosti.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je ob nedavnem imenovanju dr. Vinka Logaja na funkcijo ministra za vzgojo in izobraževanje ob tej priložnosti nanj naslovil čestitko in predlagal tudi srečanje. Do njega je prišlo 4. novembra na sedežu ministrstva na Masarykovi cesti 16 v Ljubljani.

Srečanje sta na strani Sviza vodila glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj in predsednica sindikata Marjana Kolar, sodelovali pa so tudi člani izvršilnega odbora sindikata iz dejavnosti vzgoje in izobraževanja (Dušan Nemec, Jelka Horvat, Miha Gartner).

Sviz je z zanimanjem prisluhnil zaslišanju ministra na pristojnem parlamentarnem odboru ter predstavitvi v DZ, kjer je dr. Vinko Logaj, poleg skrbi za ustrezno delovanje vzgojno-izobraževalnega sistema ter nadgradnje njegove kakovosti, kot prioritete izpostavil še prizadevanja za povečanje ugleda učiteljev in šole ter vzpostavitev dialoga z vsemi deležniki v šolskem prostoru. Sindikat veseli, da je dr. Logaj v svojem nastopu med prednostnimi nalogami navedel tudi urejanje plačnega sistema, krepitev avtonomije učiteljev in okrepitev podpore mladim ob vstopu v poklic. Svizu se zdi pomembna tudi ministrova podpora ideji glede zapisa najnižjega deleža sredstev BDP za področje vzgoje in izobraževanja v novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.

Sviz je novemu ministru za pogovor na prvem uradnem srečanju predlagal naslednje teme: naslovitev oziroma reševanje kadrovske in siceršnje krize v vzgoji in izobraževanju; sklenitev aneksa h Kolektivni pogodbi za vzgojo in izobraževanje, zaključek pogajanj o novem plačnem sistemu ter implementacija novega plačnega sistema v vzgojo in izobraževanju; Svizov predlog za vključitev najnižjega obvezujočega deleža BDP za vzgojo in izobraževanje v ZOFVI.

Uvodoma se je predsednica Sviza ministru zahvalila za hiter odziv in povabilo na srečanje ter je njemu in vodstveni ekipi ministrstva zaželela uspešno delo ter kakovostno sodelovanje s sindikatom. V nadaljevanju so sodelujoči pozornost namenili prej omenjenim najbolj aktualnim, perečim temam v sistemu vzgoje in izobraževanja ter opredelili možne (skupne) aktivnosti.

Po koncu srečanja sta glavni tajnik Sviza in minister za vzgojo in izobraževanje vsebino pogovora in dogovorjeno predstavila v izjavi za javnost. Vabljeni k ogledu.

Dodajamo še informacijo, ki jo je po včerajšnjem srečanju Sviza in MVI oziroma po danih izjavah glavnega tajnika sindikata in ministra za vzgojo in izobraževanje objavila Slovenska tiskovna agencija (STA):

Logaj in Štrukelj za pripravo analize o primanjkljaju učiteljev in vpis minimalnega deleža BDP za izobraževanje v zakonodajo (daljše)

Ljubljana, 4. novembra – Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj in glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj sta se na današnjem srečanju dogovorila za pripravo analize o primanjkljaju učiteljev v osnovnih in srednjih šolah, ki bi ji sledili ustrezni ukrepi. Zavzela sta se tudi za vključitev minimalnega deleža BDP za vzgojo in izobraževanje v zakonodajo.

Logaj, ki je funkcijo ministra za vzgojo in izobraževanje nastopil prejšnji mesec, se je s Štrukljem sestal na uvodnem srečanju, na katerem sta med drugim govorila o kadrovskih izzivih na področju vzgoje in izobraževanja. Z analizo o pomanjkanju učiteljev v osnovnih in srednjih šolah želijo po Štrukljevih besedah glede na dosedanje različne podatke ugotoviti, kolikšen je realen primanjkljaj in kako bo nanj vplivalo staranje učiteljske populacije.

V Sloveniji je po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) nadpovprečno stara učiteljska populacija, temu pa se pridružujejo negativni trendi odhajanja, neustreznega priliva mladih učiteljev in tudi neustreznega vpisa v pedagoške programe, je dejal glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Štrukelj. Vprašanje kadrovskega primanjkljaja je po njegovih besedah eno od bistvenih vprašanj, s katerim povezujejo krizo v vzgoji in izobraževanju.

Analiza, ki jo bodo pripravili v sodelovanju s sindikati in združenji ravnateljev, bo podlaga za pripravo kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih ukrepov, je napovedal Logaj. Pripravljena naj bi bila v naslednjih mesecih.

Minister se, kot je dejal, zaveda, da kadrovske problematike v vzgoji in izobraževanju ni mogoče rešiti čez noč. Spomnil pa je na nedavni ukrep povečanja števila kadrovskih štipendij za deficitarne pedagoške poklice, in sicer s 100 na 300. “Tri dni pred zaključkom roka je na ministrstvo prispelo 292 vlog za kadrovske štipendije,” je pojasnil.

Po njegovem prepričanju bodo z natančno analizo pomanjkanja učiteljev prišli do izhodišč za sistemske ukrepe. Kot je pojasnil, pa ukrepi ne bodo le na nacionalni ravni, ampak lahko nekatere ukrepe pripravijo tudi lokalne skupnosti in šole.

Ob tem je navedel tudi nov plačni sistem v javnem sektorju, ki izboljšuje plače učiteljev na začetku karierne poti. Po Logajevih ocenah je to eden od ukrepov, ki lahko pripomore k stabiliziranju šolskega prostora. Po mnenju Štruklja je to zagotovo korak v pravo smer, bo pa treba v prihodnjih letih verjetno še dodatno korigirati razmerja med poklici v javnem sektorju.

Štrukelj je sicer ocenil, da so pogajanja o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju za steber izobraževanja v zaključni fazi. “Ocenjujem, da lahko ob čeri ali dveh, ki jih moramo še zaobiti, to zapremo v predvidenem roku,” je komentiral. Kot je pojasnil, se odprta vprašanja vežejo zlasti na položaj pomočnic vzgojiteljic.

Tako Logaj kot Štrukelj pa sta se strinjala, da zvišanje plač v vzgoji in izobraževanju ni zadosten ukrep za odpravo primanjkljaja učiteljev. Minister je kot enega od možnih ukrepov omenil tudi možnost pridobitve neprofitnega stanovanja za učitelje. S pedagoškimi fakultetami pa se bo treba po njegovih besedah dogovoriti o možnosti interdisciplinarnega študija, da bi bili učitelji usposobljeni za poučevanje dveh ali morda celo treh predmetov.

Štrukelj in Logaj sta se zavzela tudi za vključitev najnižjega obveznega deleža BDP za vzgojo in izobraževanje v prihajajočih sistemskih spremembah. S tem bi, kot je pojasnil Štrukelj, odgovorili na opozorila OECD glede relativno nestabilnega financiranja vzgoje in izobraževanja iz proračunskih sredstev.

Logaj je pojasnil, da trenutno tečejo podrobne analize stroškov za posamezne namene po posameznih ravneh izobraževanja. Podrobne številke bodo javnosti predstavili v dveh tednih, ko bo pripravljena tudi novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, je napovedal.

Minister je današnji pogovor s Štrukljem ocenil kot konstruktiven, na naslednjih srečanjih pa bodo po njegovih napovedih spregovorili denimo tudi o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in izvajanju dodatne strokovne pomoči.

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so v torek, 22. oktobra 2024, parafirali kolektivno pogodbo za javni sektor, podpis je predviden v prvi polovici novembra skupaj s krovnim dogovorom in kolektivnimi pogodbami dejavnosti. Podpisali so tudi dogovor o korakih za razveljavitev novega plačnega zakona, če do 15. novembra ne bodo sprejeti vsi dokumenti.

Po besedah državne sekretarke z ministrstva za javno upravo Mojce Ramšak Pešec, ki je namestnica vodje vladne pogajalske skupine, gre pri kolektivni pogodbi za javni sektor za ključno in temeljno kolektivno pogodbo, sklenjeno na podlagi plačnega zakona, ki predstavlja pomemben korak v okviru reforme plačnega sistema v javnem sektorju.

Bistveni del kolektivne pogodbe so dodatki k plačam, o katerih so se natančneje dogovorili, uskladili so se o višjem plačilu za nadure v določenih pogojih in tudi o osnovnem mehanizmu za odpravo nesorazmerij v plačah, je pojasnila v izjavi za medije. Po njenih navedbah ni več predvideno, da bi kolektivna pogodba vključevala orientacijska delovna mesta, »ta se selijo v posamezne panožne oziroma poklicne kolektivne pogodbe«.

Zadovoljstvo s parafo so izrazili tudi na sindikalni strani. Kot je pojasnil vodja ene od sindikalnih pogajalskih skupin Jakob Počivavšek, je bilo pred tokratnimi pogajanji odprtih še več zadev, povezanih predvsem z dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času, o katerih so se zdaj uspeli dogovoriti.

Pojasnil je, da so se uskladili tudi o uredbi o delovni uspešnosti iz naslova blaga in storitev na trgu, ki po novem poleg maksimalnega določa tudi minimalen delež sredstev, ki se morajo nameniti za plačilo delovne uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Tako so po njegovih besedah razpon določili od 30 do 50 odstotkov.

»Danes je eden od pomembnih trenutkov tega procesa, ki traja dve leti,« pa je po včerajšnjih pogajanjih dejal vodja druge sindikalne pogajalske skupine in predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Parafa kolektivne pogodbe za javni sektor po njegovih besedah pomeni, da so polje pogajanj zožili. Zdaj so odprta še stebrna pogajanja, kamor se seli ključna pozornost, je pojasnil.

Na stebrnih pogajanjih, ki potekajo v teh dneh, morajo pogajalci namreč še dokončno uskladiti kolektivne pogodbe posameznih dejavnosti. Na krovni ravni pa jih čaka še uskladitev krovnega dogovora, predvidoma se bodo znova zbrali v začetku novembra. Počivavšek meni, da bi se o tem lahko uskladili v relativno kratkem času, saj so že sproti evidentirali posamezne vsebine, ki bodo vključene v dogovor.

Podpis vseh potrebnih dokumentov je predviden v prvi polovici novembra. Tako na sindikalni kot vladni strani verjamejo, da bo do tega prišlo še pred 15. novembrom. »Vsa pogajanja in dogovori ne vzbujajo neke nevarnosti, da ne bi prišlo,« je dejala Ramšak Pešec.

So pa vladni in sindikalni pogajalci včeraj podpisali tudi dogovor, da bo vlada, če se to ne bi zgodilo, po nujnem postopku vložila zakon, s katerim bi razveljavili določbe zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, o katerem bo sicer DZ odločal v četrtek, razen če pogajalci dosežejo soglasje o odložitvi začetka uporabe zakona. Dogovor je za zdaj podpisalo 26 sindikatov, a na vladni strani pričakujejo, da jih bo k podpisu pristopilo še več, saj na zadnjih pogajanjih vseh ni bilo.

Kot je pojasnila Ramšak Pešec, se lahko v skladu z dogovorom sprejme nov zakon, po katerem bi se tudi po 1. januarju 2025 uporabljal star plačni zakon, lahko pa se tudi premakne datum uveljavitve novega zakona. »Ampak dejansko v tej smeri ne iščemo nobenih rešitev, ker vso energijo, čas, voljo in znanje vlagamo v to, da dejansko pride do dogovora in sklenitve kolektivnih pogodb,« je poudarila.

Obenem je navedla še, da ni predvideno, da bi se predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju v parlamentarnem postopku dopolnjeval.

Predlog zakona prinaša novo plačno lestvico, na kateri bi bila razlika med plačnimi razredi namesto sedanjih štirih tri odstotke, predvideno razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom je ena proti sedem. Po predlogu nihče ne bo imel določene plače, ki bi bila nižja od minimalne. Z zakonom bi tudi določili način usklajevanja plač z inflacijo, predvidene so tudi spremembe v sistemu napredovanja in nagrajevanja. Povišanja plač bi v veljavo stopila postopno, od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028.

Sviz je z Alpino, tovarno obutve, sklenil dogovor o sodelovanju, skladno s katerim lahko članice in člani sindikata na podlagi predložitve članske izkaznice pri nakupu obutve iz zaloge prodajaln uveljavljate 15-odstotni popust na redne maloprodajne cene. Ugodnost velja v vseh rednih fizičnih prodajalnah Alpina v Sloveniji (diskontne prodajalne so izključene, popusti se med seboj ne seštevajo).

Dogovor med Svizom in Alpino je sklenjen do 31. 12. 2025, z možnostjo podaljšanja.