piše Vlasta Ivić

Ljubljana, 29. avgusta – Po dveh počitniških mesecih bo v novo šolsko leto v ponedeljek vstopilo okoli 84.000 dijakov in 192.774 učencev, od teh 20.173 prvošolcev. Tako učence kot dijake v šolskih klopeh čaka vrsta novosti. Za tretješolce bo obvezno nacionalno preverjanje znanja, prvošolci se bodo učili prvega tujega jezika, dijaki pa bodo deležni prehrane med prakso.

Število prvošolcev bo manjše kot v tem šolskem letu, ko je prvi razred po podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje obiskovalo 20.716 otrok. S tem se že osmo leto nadaljuje padanje števila prvošolcev. Otroci v Sloveniji sicer začnejo obiskovati osnovno šolo pri šestih letih.

Nekateri pa zaradi različnih razlogov šolanje začnejo pozneje kot vrstniki. Ob začetku iztekajočega se šolskega leta je bilo tako med prvošolci po navedbah statističnega urada 11,5 odstotka sedemletnikov.

Namesto podaljšanega bivanja razširjeni program

Novosti v novem šolskem letu čakajo tako učence kot dijake, pa tudi učitelje. Novela zakona o osnovni šoli uvaja postopoma prenovljeni koncept razširjenega programa, ki dopolnjuje obvezni program in v katerega se učenci vključujejo prostovoljno. V šolskem letu 2024/25 ga bo izvajalo 144 šol, ki so bile vključene v poskus uvajanja. Ostale šole se bodo vključevale na podlagi sklepa ministra do vključno šolskega leta 2028/29, ko se bo prenovljeni koncept razširjenega programa izvajal na vseh šolah.

S 1. septembrom se bo začel uporabljati tudi novi pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole, ki umešča delovno mesto učitelja za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku in učitelja za delo z gluhoslepimi. Normativ za oblikovanje oddelka v osnovni šoli je 28 učencev, kjer so najmanj trije romski učenci, pa je 21 učencev.

Pravilnik ureja začetni pouk slovenščine za učence priseljence iz drugih držav, uvaja tudi normativ za izvajanje šole v naravi v času nočnega počitka, in sicer enega strokovnega delavca na 60 učencev. Za izvedbo šole v naravi mora šola zagotoviti enega strokovnega delavca na 15 učencev.

V novem šolskem letu se tudi za 3. razred osnovne šole uvaja obvezno nacionalno preverjanje znanja (NPZ), ki je bilo doslej obvezno v 6. in 9. razredu. Dosežek NPZ v 9. razredu pa se bo lahko po novem uporabil kot eno od meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programe srednješolskega izobraževanja.

Po noveli zakona o osnovni šoli bo prvi tuji jezik obvezen predmet že v 1. razredu, kjer je bil doslej neobvezen.

Več sprememb tudi v srednjih šolah

Z novim šolskim letom se tudi v srednjem šolstvu obeta več novosti. Z novelo zakona o maturi se spreminjajo določbe glede opravljanja mature v dveh delih. Tako se denimo izboljšujejo pravice do opravljanja mature v dveh delih in dveh zaporednih rokih za športnike.

Zakon o gimnazijah pa med drugim uvaja tečaj slovenščine za dijake, katerih materni jezik ni slovenščina ali niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji oz. so se vanj prvič vključili v 9. razred osnovne šole.

Po zakonu o poklicnem ter strokovnem izobraževanju pa bodo dijaki med praktičnim usposabljanjem upravičeni do prehrane. Sicer pa bodo lahko srednješolci po novem v skladu z novelo zakona o štipendiranju sočasno prejemali državno in Zoisovo štipendijo.

Starši prvošolcev z dodatnim plačanim dopustom

Zakon o delovnih razmerjih zaposlenim staršem zagotavlja pravico do plačane odsotnosti z dela za spremstvo učenke oziroma učenca prvega razreda na prvi šolski dan. Delodajalec je delavcu dolžan omogočiti odsotnost z dela, delavec pa mora predložiti ustrezno dokazilo (na primer potrdilo o vpisu/potrdilo o šolanju), da bo njegov otrok v prihajajočem šolskem letu obiskoval prvi razred.

Pravica do odsotnosti z dela zaradi spremstva prvošolca na prvi šolski dan velja za vse delavce, ne glede na vrsto dejavnosti ali sektorja, v katerem delajo.

V novem šolskem letu učence in dijake prvi pouka prosti dnevi čakajo konec oktobra in v začetku novembra, ko so na šolskem koledarju predvidene jesenske počitnice. Med božičnimi in novoletnimi prazniki bodo prosti od 25. decembra do 5. januarja, pri čemer jim petka, 3. januarja, ne bo treba nadomeščati.

Zimske počitnice za učence in dijake z vzhoda države bodo od 17. do 21. februarja, za tiste z zahoda države pa teden dni pozneje. Znova bodo prosti v tednu pred 1. majem.

Na sedežu Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), na Oražnovi ulici 3, v Ljubljani je 2. julija 2024 potekala izredna seja najvišjega organa Sviza med kongresoma. Članice in člani glavnega odbora so se na seji podrobneje seznanili z novostmi v pogajanjih za odpravo plačnih nesorazmerij in prenovo plačnega sistema ter razpravljali o možnostih in pogojih za sklenitev dogovora ter tako za uspešno končanje pogajanj z Vlado RS. Presojali so o stališčih sindikata v trenutno prelomnih trenutkih pogajanj, v katerih nekatera bistvena vprašanja, pomembna za zaposlene v vzgoji, izobraževanju, raziskovalni dejavnosti in kulturi, ostajajo nerešena.

Po seji je predsednica glavnega odbora Sviz Marjana Kolar v izjavi za medije izpostavila, da so članice in člani glavnega odbora prav upoštevaje omenjeno dejstvo s svojimi odločitvami, ki so jih sprejeli, pogajalski skupini Sviza omejili manevrski prostor na pogajanjih. Poudarila je, da se glavni odbor zaveda, da to otežuje delo pogajalcev na pogajanjih, ki si jih Sviz želi uspešno skleniti, a je »jasno zarisal rdeče črte, prek katerih ne bo šel.«

Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviza, je v nadaljevanju povedal, da je bila izredna seja glavnega odbora sklicana z namenom, da bi pogajalska skupina sindikata pridobila mandat za nadaljnje odločitve, saj so pogajanja reprezentativnih sindikatov javnega sektorja z Vlado RS na prelomni točki. Še enkrat je poudaril, da so nekatera bistvena vprašanja v pogajanjih – zlasti na nosilnih delovnih mestih – še odprta, sindikat pa nima manevrskega prostora, da bi pri njih lahko popuščal. Hkrati, je dodal, so ostala v okviru stebrnih pogajanj odprta še nekatera vprašanja o vrednotenju posameznih elementov dela, zlasti o pomanjkanju učiteljev. Tu po besedah glavnega tajnika sindikat od vladne strani pričakuje, da bo zaposlenim v vzgoji in izobraževanju zagotovila ustrezen položaj, četudi razume, da do odprave plačnih nesorazmerij, kar je bil sicer eden od ključnih ciljev predvidene plačne reforme, ne bo prišlo. Sviz tako skladno s sklepom glavnega odbora ne bo soglašal z opredelitvami v dogovorih, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da so plačna nesorazmerja odpravljena. Sindikat pričakuje, da bo do  odprave plačnih nesorazmerij prišlo tudi v okviru novega plačnega sistema, še zlasti ker je tudi premier napovedal, da bo aktualna vlada v drugem delu svojega mandata več pozornosti namenila področju vzgoje in izobraževanja, ki je zašlo v krizo. Glavni tajnik je izpostavil še pričakovanje do vlade, kar se tiče zaposlenih v plačni skupini J v dejavnostih Sviza, omenil pa tudi za sindikat zelo pomembno vprašanje določitve t. i. kvoruma za sklepanje kolektivne pogodbe.

Glavni tajnik Sviza je v sklepnem delu izjave za medije po izredni seji glavnega odbora odgovoril še na novinarsko vprašanje, kaj sindikati pričakujejo od pogajanj na centralni ravni, in se pri tem dotaknil časovne dinamike uveljavljanja dogovorjenega zvišanja plač ter vmesnega usklajevanja plač z inflacijo. Na kratko se je dotaknil še predloga nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje do leta 2033, ki ga je posebna delovna skupina predala v obravnavo resornemu ministrstvu.

Mednarodni praznik dela, 1. maj, praznujemo in obeležujemo po svetu že od leta 1890, ko je kongres 2. internacionale v Parizu leto pred tem priporočil ta dan za delavski praznik. 1. maj pomeni simbol mednarodne solidarnosti vseh delavcev in je spomin na dogodke, ki so se zgodili v začetku maja leta 1886 v Chicagu. Delavci so namreč takrat postavili zahtevo po osemurnem delavniku, vendar pa jih je pri tem ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih več ljudi. Vsakoletne demonstracije na 1. maja v spomin na čikaške dogodke so prerasle v proslave, ki so postale oblika delavskega boja.

Praznik dela poziva delavce po vsem svetu k medsebojni solidarnosti. Praznovati so ga začeli pred leta 1890, v spomin na dogodke v Chicagu v ZDA.

Za Slovence je bil 1. maj vedno eden izmed najbolj popularnih praznikov, predvsem pa tradicionalnih, ki ga v vseh večjih slovenskih mestih praznujejo že več kot 120 let, od leta 1948 pa je uzakonjen tudi kot državni praznik. Slovenske sindikalne organizacije bodo tudi letos priredile številna prvomajska srečanja. Osrednje bo kot vsako leto na ljubljanskem Rožniku, pri organizaciji katerega sodelujejo tri konfederacije sindikatov (ZSSS, Pergam in KSJS).

KSJS tudi letos sodeluje pri organizaciji in izvedbi tradicionalnega praznovanja delavskega praznika 1. maja na Rožniku v Ljubljani, skupaj z ZSSS in KS Pergam.

Prvi maj na Graški gori

Tradicionalno praznovanje praznika dela

 01.05.2024

 11:00

 Drugo, Graška Gora

 Festival Velenje, Mestna občina Velenje, SKEI, SPESS, KD GRAŠKA GORA

Tradicionalno prvomajsko srečanje na Graški gori že vrsto let simbolno poveže vse generacije občank in občanov našega okolja v prijetnem druženju in izkazovanju odločne pripadnosti plemenitim vrednotam dela, solidarnosti in pravičnosti. 
Program:
od 6.00 Budnice Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, več lokacij po mestu
8.00 Prvomajski pohod na Graško goro, zbirno mesto: Titov trg
11.00 Osrednji program na igrišču na Graški gori
11.30 Polaganje venca s Spomeniku XIV. diviziji in enotam IV. operativne cone
11.30 Trim pohod z Graške gore na Jesenjakov hrib
11.30-17.00 Zabavni program z ansamblom Spev
Med 10. in 15. uro si bo mogoče brezplačno ogledati tudi Spominski park in sobo, ki sta posvečena prihodu 14. divizije na Štajersko (v sodelovanju z Muzejem Velenje).

Na voljo bodo brezplačni avtobusni prevozi in golaž.

Na Slovenskem je bil 1. maj kot državni praznik uzakonjen leta 1948, neuradno pa smo ga praznovali že prej.

Spoštovani članice in člani SVIZ OO Velenje, želimo vam prijeten prvomajski oddih!