Pred skorajšnjim začetkom novega šolskega leta lahko v številnih medijih zasledimo poročila o kadrovskih težavah v slovenskih vrtcih in šolah, številnemu ponavljanju razpisov za zasedbo delovnih mest ter ponovnem angažiranju že upokojenih učiteljic in učiteljev, študentov ali zaposlenih z neustrezno izobrazbo. Posebno novico o tem je te dni objavila Slovenska tiskovna agencija in si jo lahko preberete v nadaljevanju. Ne primanjkuje pa le strokovnega, temveč tudi tehničnega kadra. V članku Tri osnovne šole še iščejo učitelje (Večer, 27. 8. 2024) je bilo objavljeno celo naslednje:
Seveda pa pomanjkanje zaposlenih ni težava le v slovenskem izobraževalnem sistemu, temveč je globalna. Problematiki so posebno pozornost namenili tudi prisotni na julijskem 10. svetovnem kongresu Izobraževalne internationale v Buenos Airesu.
Zasledili pa smo tudi zanimiv prispevek Kanadskega združenja učiteljev, v katerem sogovorniki ob sodelovanju različnih strokovnjakov, ravnateljev in (bivših) učiteljev prav tako obravnavajo pereča vprašanja krize v izobraževanju, odhajanja zaposlenih iz poklica, razlogov za to ter posledic. Priporočamo poslušanje razprave, ki dobro osvetli širok nabor in prepletenost razlogov za pomanjkanje zaposlenih ter vključuje tudi pričevanja učiteljev, ki pojasnjujejo svoje razmisleke in razloge za odhod iz poklica.
Spet v šolo: Izobraževalni sistem se sooča s pomanjkanjem učiteljev
Slovenska tiskovna agencija, 26. avgusta 2024 (pripravila Sonja Poznič Cvetko)
Pomanjkanje ustrezno izobraženega učiteljstva je po ocenah sindikata Sviz najbolj očiten izraz krize izobraževalnega sistema pri nas. Na ministrstvu priznavajo, da nekateri odhajajo iz učiteljskega poklica, prav tako pa se upokojuje vse več vzgojiteljev in učiteljev. Ocenjujejo pa, da doslej sprejeti ukrepi že učinkujejo, in napovedujejo tudi nove.
Vzgojno-izobraževalni proces v slovenskih vrtcih in šolah po zagotovilih ministrstva za vzgojo in izobraževanje poteka nemoteno. “To lahko kaže, da ob izrednih naporih vzgojiteljev, učiteljev in ravnateljev učinkujejo tudi že večkrat izpostavljeni ukrepi ministrstva za vzgojo in izobraževanje, kot so štipendiranje pedagoškega študija, izvajanje pripravniške sheme, večja vlaganja v sofinanciranje nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za vzgojitelje in učitelje, uvajanje dodatnih možnosti za karierno napredovanje, lajšanje prehoda v zaposlitev za nedoločen čas za tiste, ki še ne izpolnjujejo vseh pogojev,” so navedli za STA.
Ob tem so napovedali, da načrtujejo tudi nove ukrepe, kot sta omogočanje plačanega dopolnilnega dela v višini 20 odstotkov za že zaposlene pri istem delodajalcu in širjenje nabora strokovnih delavcev, ki napredujejo v nazive.
Po njihovih pojasnilih ima velik vpliv na manko srednje generacije strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju gospodarska kriza v začetku prejšnjega desetletja, ko so bile sprejete omejitve zaposlovanja v celotnem javnem sektorju. “Izgubljene so bile generacije diplomantov pedagoških študijskih programov,” so ocenili.
Učitelji poučujejo tudi predmete, za katere niso usposobljeni
Ob tem so navedli, da je populacija zaposlenih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v pomembnem deležu starejša od 55 let. V naslednjih petih letih lahko po njihovih navedbah pričakujemo upokojitev približno osmih odstotkov osnovnošolskih učiteljev in 14 odstotkov srednješolskih učiteljev. V prihodnjih desetih letih pa se jih bo med srednješolskimi učitelji, ki so v poprečju najstarejši, po pričakovanjih upokojilo 31 odstotkov.
Po podatkih ministrstva je bila na začetku šolskega leta 2023/24 razlika med sistemiziranimi delovnimi mesti učiteljev v osnovnih šolah in številom zaposlenih učiteljev v ekvivalentu polnega delovnega časa približno 780. Za srednje šole tovrstnih podatkov nimajo.
Po navedbah ministrstva je največji manko med učitelji tako za dodatno strokovno pomoč kot učno pomoč, učitelji matematike, fizike, kemije, računalništva in tehnike.
Kot je za STA opozoril glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj, na bolje plačana ter manj stresna in zahtevna delovna mesta odhajajo prav učitelji predmetov, ki jih je že zdaj najtežje dobiti. Opozoril je tudi na vse pogostejšo prakso, da sicer usposobljeni učitelji poučujejo tudi druge predmete, za katere niso usposobljeni, kar pa da ne prispeva h kakovosti pridobljenega znanja.
Iz podatkov ministrstva za izobraževanje o pedagoških urah, ki so jih opravili učitelji, ki za to niso izpolnjevali vseh predpisanih pogojev, izhaja, da je bilo na sredini minulega šolskega leta od 18.333 zaposlenih učiteljev v osnovnih šolah v ekvivalentu polnega delovnega časa približno 630 takšnih, ki niso izpolnjevali vseh predpisanih pogojev za zasedbo delovnega mesta.
Potrebno boljše vrednotenje pedagoškega dela in povečanje ugleda poklica
Po Štrukljevem prepričanju bi bili potrebni takojšnji kompleksni ukrepi, “a šolske oblasti, še zlasti pristojni minister Darjo Felda, še vedno mirijo, da je vse pod nadzorom”. “Ukrepi, ki jih minister že navaja ali jih napoveduje kot odgovor na kadrovsko krizo, bodo imeli podoben učinek, kot če bi nevarno napredujočo bolezen, ki ogroža življenje (v našem primeru je bolnik pregovorno kakovostno javno šolstvo), zdravili z aspirinom,” je bil kritičen.
Predpogoj za začetek spreminjanja negativnih trendov v izobraževanju je po njegovih navedbah boljše vrednotenje pedagoškega dela, a to ne bo dovolj. “Če v javnosti, v družbi ne bo prišlo do preobrata v razumevanju pomena kakovostnega, vsem enako dostopnega javnega izobraževanja za našo skupno prihodnost, se bodo negativni trendi nadaljevali in stopnjevali,” meni Štrukelj.
Dekan ljubljanske pedagoške fakultete Janez Vogrinc je izpostavil mednarodne primerjave, ki kažejo, da v Sloveniji predvsem plače učiteljev začetnikov močno zaostajajo za mednarodnim povprečjem. Poleg tega pa je po njegovih navedbah pomembno, kakšen ugled ima učiteljski poklic v družbi in tudi, kakšne pogoje za delo ter za strokovni razvoj imajo učitelji. “Pomembno je, da se tudi politiki zavedajo, kako pomembno vlogo opravljajo pedagoški delavci, in da znajo to na ustrezen način sporočiti,” je dodal.
Tudi namestnica direktorja zavoda za šolstvo Stanka Preskar je za STA izpostavila, da učiteljski poklic v slovenskem prostoru izgublja vrednost, prav tako imajo ljudje več možnosti zaposlovanja, tudi zunaj države. Opozorila je, da učitelji izgubljajo energijo za dejavnosti, ki niso vezane na poučevanje, kar pa je odgovor na stanje v družbi, na pomanjkanje vrednot. Če bo šla družba v smeri urejanja sistemske ureditve in razmejitve vloge šole, učencev in staršev, bodo tudi učitelji zopet videli smisel v tem poklicu, saj plača ni vse, je prepričana.
Na vprašanje, kakšne ukrepe za večjo privlačnost učiteljskega poklica bi lahko sprejelo ministrstvo, je odgovorila, da je ministrstvo za nekaj let zaspalo pri možnosti opravljanja strokovnega izpita, zaradi česar so se nekateri preusmerili v druge poklice, a so to že popravili. Bodočim učiteljem pa so na voljo tudi štipendije. “Tu mislim, da je ministrstvo naredilo zelo velik korak,” je dodala. Tudi na fakultetah po njenih besedah zaznavajo spremembe in bodoče učitelje bolje pripravijo na komunikacijo s starši. Preskarjeva je tako optimistična in verjame, da se bo kadrovska problematika sčasoma uredila.
Na ljubljanski pedagoški fakulteti, kjer so ravno zaključili prvi prijavni rok za naslednje študijsko leto, ugotavljajo že tradicionalno zelo velik interes za bodoče strokovnjake za delo z osebami s posebnimi potrebami: logopedija in surdopedagogika, socialna pedagogika, specialna in rehabilitacijska pedagogika. Tudi zanimanje za predšolsko vzgojo in likovno pedagogiko je še vedno zelo dobro, v primerjavi z zadnjimi leti se je povečal tudi interes za študij razrednega pouka, kjer so letos za razliko od lani vsa mesta zapolnili v prvem prijavnem roku. Povečal se je tudi interes za študij matematika-računalništvo in fizika-matematika, znižalo pa se je število vpisanih študentov na študij biologija-gospodinjstvo in biologija-kemija, je za STA pojasnil dekan fakultete Vogrinc.