Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je z objavo na portalu E-demokracija nedavno v javno obravnavo poslalo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (ZOsn-L). MVI predloge in komentarje na predlog novele zbira do petka, 28. marca.
Povzetek poglavitnih predlaganih sprememb zakona je pripravila Slovenska tiskovna agencija:
Predlog novele zakona o osnovni šoli, ki je v javni razpravi, vključuje določbe o zagotavljanju varnosti, med drugim omejuje uporabo elektronskih naprav in omogoča pregled šolskih torb. Ob več neopravičenih izostankih od pouka bi lahko šola obvestila CSD in zoper starše podala predlog za prekršek. Predviden je nov predmet o digitalnih tehnologijah.
Predlog novele, ki je v javni razpravi do 28. marca, vključuje novo poglavje o zagotavljanju varnosti, v njem so predvidene preventivne aktivnosti in ukrepi za zagotavljanje varnosti. Po dogodkih, v katerih bi bili ogroženi varnost in zdravje učencev, bi morala šola izvesti varnostne ukrepe, s povzročitelji pa izvajati vzgojne ukrepe. Ukrepe in vzgojne dejavnosti bi opredelila v pravilih šolskega reda.
Uporabo osebnih elektronskih naprav bi omejili na izključno pedagoške aktivnosti, ki bi bile opredeljene v letnem načrtu. Učenci bi morali naprave odložiti v poseben prostor, izjema so tiste, ki jih potrebujejo iz zdravstvenih razlogov.
V primeru suma posedovanja prepovedanih predmetov, kot so orožje, pirotehnika, alkohol, droge, tobačni izdelki in elektronske cigarete, bi šole lahko učenca pozvale k izročitvi predmetov. Če tega ne bi storil, bi lahko pregledali njegove osebne predmete in najdene elektronske naprave ali prepovedane predmete začasno odvzeli.
Predlog novele staršem nalaga odgovornost za nadzor nad predmeti, ki jih učenec prinaša v šolo, in tudi odgovornost za spoštovanje omejitve uporabe elektronskih naprav.
Po predlogu bi lahko učitelj učenca, ki s svojim ravnanjem ovira izvajanje pouka ali ogroža zdravje in varnost sebe oz. drugih, začasno umaknil iz razreda in mu omogočil alternativno obliko pouka.
Opisno ocenjevanje v tretjem razredu
Predlog novele, ki bi se začela uporabljati 1. septembra 2026, uvaja opisno ocenjevanje tudi v 3. razred osnovne šole. Trenutno to velja le za prva dva razreda.
Predvideva tudi nov obvezni predmet tehnika in digitalne tehnologije, ki bi se začel izvajati 1. septembra 2028. Iz obrazložitve je razvidno, da je ta predmet predviden v 7. razredu, zato se v tem razredu omejuje število ur obveznih izbirnih predmetov na dve uri tedensko.
Pouk slovenskega jezika in kulture bi se tako kot za tujce organiziral tudi za pripadnike romske skupnosti. Med podatke, ki jih šole zbirajo o otroku, bi vključili tudi podatek o pripadnosti romski skupnosti.
Podrobneje je opredeljena neocenjenost. Učencu, ki iz opravičljivih razlogov ne bi mogel biti ocenjen, bi novela omogočila prilagojeno ocenjevanje, ob neupravičeni odsotnosti pa bi učenca čakal predmetni izpit, ki se opravlja le enkrat v šolskem letu.
Predlog ukinja vzgojni načrt šole kot samostojni dokument
Predlog ukinja vzgojni načrt kot samostojni dokument, šole bi morale načrt vzgojnih dejavnosti vnesti v letni delovni načrt.
Vzgojni opomin bi se definiral kot vzgojni ukrep, ki se lahko izreče učencu, kadar krši svoje dolžnosti in odgovornosti in ko vzgojne dejavnosti ne dosežejo namena, za hujše kršitve pa tudi brez predhodnega vzgojnega delovanja. Trajanje vzgojnega opomina bi podaljšali na 12 mesecev, kar pomeni, da bi se prenašal tudi v naslednje šolsko leto. V tem času bi morala šola z učencem izvajati vzgojne dejavnosti.
Po predlogu bi bil ugovor staršev možen samo na izrečen vzgojni opomin, ne več za vso vzgojno delovanje šole. Predlog podrobneje določa postopek ugovora, v zvezi s tem pa več ne bo mogoč predlog staršev za inšpekcijski nadzor šole.
Po novem bi določbe o vzgojnem načrtu šole, pravilih šolskega reda in vzgojnem opominu veljale tudi za zasebne šole.
Ob več neopravičenih izostankih možen predlog za prekršek zoper starše
Novela podrobneje opredeljuje postopek opravičevanja odsotnosti učencev. Starši bi morali v dveh dneh od prvega izostanka razredniku sporočiti vzrok izostanka, v petih dneh po vrnitvi otroka v šolo pa predložiti opravičilo. V primerih ponavljajočih ali daljših neopravičenih izostankov učenca lahko šola tudi obvesti pristojni Center za socialno delo (CSD) oz. poda predlog za prekršek zoper starše.
V primeru treh vzgojnih opominov ali neuspešnega izvajanja vzgojnih dejavnosti bi lahko šola učenca prešolala, pri čemer pa za to ne bi bilo več potrebno soglasje staršev niti mnenje CSD.
S predlogom se postavlja tudi rok za podajo predloga za odlog šolanja, in sicer bi bilo predlog pred vpisom otroka v šolo treba podati do 31. marca, za prvošolce pa do 31. oktobra.
Po kritikah občin pa novela ohranja štirikilometrsko mejo oddaljenosti od šole, pri kateri so učenci upravičeni do brezplačnega prevoza. V eni od prejšnjih različic je bilo namreč predvideno znižanje meje na dva kilometra, čemur so občine močno nasprotovale, je za STA povedala sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar.
Dodatne globe za šolo in starše
Šola in odgovorna oseba bi morala po novem plačati globo tudi, če za učence z učnimi težavami ne bi prilagajali izobraževalnega dela, ne bi izvajali vzgojnih dejavnosti in ne bi omogočali doseganja vzgojno-izobraževalnih ciljev učencem s prilagojenim pedagoškim procesom zaradi zagotavljanja varnosti.
Starši pa bi morali plačati globo tudi v primeru, če ne bi zagotovili, da njihov otrok obiskuje pouk, če iz neupravičenih razlogov ne bi zagotovili udeležbe učenca na predmetnih izpitih ali če bi opustili dolžno skrb oz. nadzor nad predmeti, ki jih učenec prinaša v šolo.
Prav tako je Slovenska tiskovna agencija pripravila posebno novico s posveta Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, ki je potekal v Laškem v začetku tega tedna in se ga je udeležil tudi minister za vzgojo in izobraževanje. V razpravi na dogodku je minister Logaj ugotavljal, da je eden največjih izzivov v današnjem šolstvu, tako na vsebinskem kot na organizacijskem delu, spreminjanje percepcije šole skozi oči staršev, saj se je vrednotni sistem v družbi spremenil. Temu so pritrdili tudi ravnatelji.
»Šola je mnoga leta delovala na precej stabilen, a morda nekoliko preveč okorel način in se je težko prilagajala tempu sprememb, ki nastajajo v družbi. Glede na to, da so starši prezaposleni, danes prevzema tudi del socialne funkcije. Hkrati pa šola ne more vstopati v družinsko okolje, kar je izziv, ki daje vso kompleksnost razmisleku o posegih v šolski prostor,« je dejal minister.
Pri tem se mu zdi komunikacija s starši zelo pomembno vprašanje, po drugi strani pa morajo biti tudi pristopi popolnoma drugačni, saj mladina danes informacije lahko dobi povsod. Te so lahko prave ali lažne oziroma napačne, vloga šole pa je po njegovem ravno v tem, da otroke pelje v smer, da bodo znali pridobljene informacije presojati in o njih kritično razmisliti.
Na posvetu ravnateljev v Laškem je bilo precej govora tudi o uporabi mobilnih telefonov v šolah, v zvezi s čimer novela zakona o osnovni šoli opredeljuje omejitve zgolj za vzgojno-izobraževalno delo. Na vprašanje, kakšne vzvode bodo imele šole ob morebitnih zlorabah telefonov v šoli, je minister pojasnil, da bodo za ravnanje otrok v tovrstnih primerih odgovorni starši. »Enako kot to velja v primeru prinašanja nevarnih predmetov v šolski prostor, odgovarjajo tudi za morebitno nezakonito snemanje in objavo različnih posnetkov,« je dodal.
Glede vlaganj države v šolski sistem je povedal, da sredstva med drugim povečujejo za spodbude za učiteljski poklic, in sicer preko štipendij, pripravljajo tudi razpis za plačilo izrednega študija tistim, ki bi želeli pridobiti učiteljski poklic, sofinancirajo različna dodatna usposabljanja za pedagoško delo.
»Zavedamo se, da imamo relativno zrelo populacijo učiteljev, ki bo v naslednjem desetletju v velikem deležu odšla v pokoj, zato je treba pridobiti mlade za vključitev v šolski prostor. Tega seveda ni mogoče rešiti čez noč, je pa treba nastaviti sistemske ukrepe,« je dodal Logaj.
Da je v šolstvu kar nekaj težav, osnovna pa je razvrednotenje poklica, je poudarila predsednica združenja Mojca Mihelič, sicer ravnateljica Osnovne šole Danile Kumar. Na srečanju so zato želeli izpostaviti zlasti vprašanje o tem, koliko je šolstvo v našem prostoru sploh pomembno. Meni tudi, da je kljub nekaterim morebitnim pomislekom hitrost pri spreminjanju šolske zakonodaje smiselna, saj je sedanja zakonodaja stara 30 let, družba pa se je v tem času v marsičem precej spremenila.
Ob tem je poudarila, da je najbolj dragoceno to, da so se spet povezali šolniki in starši, saj je dolgo časa veljalo, da so naravni nasprotniki. Zadnje čase opaža, da so starši zelo naklonjeni ohranitvi kakovostnih javnih šol in spoznavajo, kako pomembno je ohraniti sistem ali ga celo vrniti korak nazaj, ko je šola še imela večjo veljavo.
Med ravnatelji je nekaj pomislekov tudi glede uvajanja razširjenega programa izobraževanja v osnovnih šolah. Kot je povedala ravnateljica OŠ Kolezija Nina Triler, še vedno nimajo kakšnih dodatnih informacij. Meni, da vsaj njihova šola še ni zrela za spremembe, čeprav so se znašli na seznamu šol že v naslednjem šolskem letu.
Zdi se ji, da se spremembe v šolstvu dogajajo veliko hitreje, kot bi se smele. Spremembe so res potrebne, a meni, da bi morali pri pogovorih o njih imeti ključno vlogo tudi ravnatelji, ki poznajo specifike. »Že vrabci čivkajo, da imamo v šolstvu težave s kadrovsko zasedbo, tako da bo že to velik izziv,« je dejala in dodala, da je v šolstvu kar nekaj stvari, ki vznemirjajo ravnatelje in učitelje. Velikokrat se namreč znajdejo v razmerah, ko se morajo odločati sami in so prepuščeni informacijskemu vakuumu.