Na sedežu Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so se članice in člani glavnega odbora, ki je najvišji organ sindikata med kongresoma, 17. septembra 2024 sešli na izredni seji v luči sklepnega dela pogajanj o odpravi plačnih nesorazmerij in oblikovanju novega plačnega sistema v javnem sektorju, ki naj bi zaposlenim prvo zvišanje plač prinesla 1. januarja 2025.
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je v uvodu v izredno sejo povedal, da so pogajanja z Vlado RS na prelomni točki, če naj bi dogovorjeno začelo veljati 1. januarja 2025, a poudaril, da še ni mogoče z gotovostjo trditi, da bodo pogajanja uspešno sklenjena. Izpostavil je, da si pogajalke in pogajalci Sviz sicer skozi celoten pogajalski proces prizadevajo in želijo, da bi se pogajanja uspešno končala, saj so druge alternative slabše. Zbranim je glavni tajnik predstavil kompleksne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, če naj bi bil nov plačni sistem uveljavljen in začel veljati z dogovorjenim oziroma želenim ter načrtovaim datumom, tj. 1. januarja 2025, pregledali pa so še izjavo o usklajenosti besedila predloga Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Seznanili so se, kateri členi zakona in Kolektivne pogodbe za javni sektor še niso usklajeni, prav tako pa s predvidenimi datumi za postopno zviševanje plač v prihodnjih treh letih, usklajevanjem plač z inflacijo v prehodnem obdobju in sistemskim usklajevanjem plač z inflacijo po koncu prehodnega obdobja ter nazadnje še z zamikom pridobitve pravice do dodatnih pet dni dopusta s prehodnim obdobjem z zdajšnjih 50 let na 55. Elementi novega plačnega sistema, ki so predmet krovnih pogajanj, se, kot je ponovil glavni tajnik, ne nanašajo na zvišanja plač, ki so obravnavana na stebrnih pogajanjih.
Na stebrnih pogajanjih se pogajalska skupina Sviz skupaj še z dvanajstimi drugimi sindikati, ki so reprezentativni za vzgojo in izobraževanje, znanost in kulturo, pogaja o odpravi plačnih nesorazmerij. Kot je še enkrat več poudaril glavni tajnik, Sviz vztraja, da ne gre za odpravljanje nesorazmerij, temveč za splošno zvišanje plač, ki nesorazmerja odpravlja le delno in tudi ne povsod. Članicam in članom glavnega odbora je predstavil, kaj je bilo v stebrnih pogajanjih že usklajeno in kaj ostaja nedorečeno. Povedal je, da je sindikatom in vladi uspelo do zdaj uskladiti dvige osnovnih plač v visokem šolstvu, raziskovalni dejavnosti in v delu kulture z umetniškimi poklici. Še nedorečene so ostale uvrstitve nekaterih delovnih mest v višje strokovne nazive (tretji in četrti strokovni naziv, svetnik in višji svetnik) v vrtcih, osnovnih, glasbenih in srednjih šolah ter v kulturi, soglasje prav tako ni doseženo za delovno mesto vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja, za laboranta, spremljevalca in spremljevalca skupine, romskega pomočnika in varuha negovalca. V celoti je, kot je povzel, še vedno »odprta« plačna skupina »J«, torej skupina zaposlenih v tehnično-administrativnih in računovodskih službah v celotnem javnem sektorju, ki naj v novem plačnem sistemu ne bi več obstajala kot samostojna, temveč se v vseh pogodbah dejavnosti in poklicev razdeli na specifična in splošna delovna mesta. Glavni tajnik Sviza je na tej točki pojasnil, da bodo, če plačnega sistema ne bo in bi prišlo do partikularnega zvišanja plač po dejavnostih, najbolj na škodi zaposleni z nizkimi plačami, ki jim prevedba na novo plačno lestvico v novem plačnem sistemu v javnem sektorju prinese največ. Članice in člani glavnega odbora so po razpravi o posameznih vidikih pogajanj sprejeli sklep, da se bodo, ko bodo na centralni in stebrni ravni pogajanj parafirani aneksi h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost, Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji, Kolektivna pogodba za javni sektor ter spremljajoči dogovori, ponovno sešli na izredni seji in odločali o pristopu Sviza k navedenim dokumentom.
V nadaljevanju seje so predstavnice in predstavniki 54-članskega glavnega odbora Sviza namenili pozornost predlogu sprememb in dopolnitev Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Zofvi). Sindikat je pripombe, ki jih je glavni odbor pred tem potrdil, sicer že podal (predlog zakona je objavljen tudi na portalu E-demokracija), navzoči na tokratni izredni seji pa so se osredotočili na 109.c člen Zofvi, ki je, kot je pojasnila strokovna sodelavka Sviza za pravne zadeve Sneža Mihailova Brojan, neposredno povezan s pogajanji in je bil vnesen v spremembe Zofvi naknadno, ko je vladna stran načelno sprejela zahtevo Sviza o urejanju povečane učne obveznosti za učiteljice in učitelje. Glavni tajnik Branimir Štrukelj je v okviru predstavitve dodal, da vzporedno potekajo še zelo pomembna prizadevanja Sviza, da bi v Zofvi vnesli določbo, ki bi zagotavljala dolgoročno stabilno financiranje vzgoje in izobraževanja. V razpravi so članice in člani glavnega odbora izrazili bojazen, da bi bil institut povečane učne obveznosti v praksi na različne načine zlorabljen v škodo zaposlenih, ob podanem soglasju k predlogu 109.c člena predloga sprememb in dopolnitev Zofvi pa zatem potrdili sklep, da pogajalska skupina sindikata z vladno stranjo dogovori najboljše možno povečanje plačila povečane učne uspešnosti.
Izredno sejo so članice in člani glavnega odbora sklenili s pripravo na razširjeno sejo s sindikalnimi zaupnicami in zaupniki Sviza iz vse Slovenije, ki je predvidena za 2. oktobra 2024. Vodstvo sindikata ter članice in člani pogajalske skupine Sviza bodo na seji, če bodo pogajanja do takrat uspešno končana, predstavili dogovorjena zvišanja plač in osnovne elemente novega plačnega sistema. Če dogovor v pogajanjih morda ne bi bil dosežen, bo sindikat razširjeno sejo namenil predstavitvi zahtev in opredelitvi, kako bo Sviz dosegel uresničitev stavkovnega sporazuma, ki ga je z Vlado RS podpisal leta 2023 in je bil noveliran v začetku letošnjega leta. Kot je poudaril glavni tajnik Branimir Štrukelj, je številčna udeležba zaupnic in zaupnikov na dogodku pomembna, saj bodo dobili podrobne informacije o aktualnem dogajanju, ki jih bodo nato lahko neposredno prenesli članicam in članom Sviza v posameznih zavodih.