Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je z objavo na portalu E-demokracija nedavno v javno obravnavo poslalo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (ZOsn-L). MVI predloge in komentarje na predlog novele zbira do petka, 28. marca. Povzetek poglavitnih predlaganih sprememb zakona je pripravila Slovenska tiskovna agencija: Predlog novele zakona o osnovni šoli, ki je v javni razpravi, vključuje določbe o zagotavljanju varnosti, med …
Kot članica ali član Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) lahko s svojo družino oziroma s svojimi najbližjimi prednostno in ceneje letujete v počitniških stanovanjih, ki jih ima naš sindikat v lasti po vsej Sloveniji.
Oddih si lahko privoščite v 34 počitniških stanovanjih v različnih slovenskih krajih – dopustujete lahko, denimo, ob morju v Simonovem zalivu, Izoli, Piranu, Ankaranu in Luciji, v vseh naših največjih zdraviliščih (na Dobrni, Ptuju, v Podčetrtku, Moravcih, Šmarjeških Toplicah, Banovcih …) ali pa si izberete sprostitev v gorskem okolju in rezervirate stanovanje v Kranjski Gori, Bohinjski Bistrici ali na Krvavcu.
Da bi laže izbrali svojo počitniško destinacijo, lahko na spletni strani www.odpocij.si preko aplikacije dostopate do vseh potrebnih informacij o najemu počitniških stanovanj Sviz – vse posamezne enote so tu podrobno opisane in predstavljene s fotografijami, prav tako sta vam na voljo cenik najema in preglednica zasedenosti. Posebej priporočamo, da pred bivanjem v naših stanovanjih natančno preberete koristne informacije o najemu, ki jih v aplikaciji www.odpocij.si najdete v posebnem zavihku Koristne informacije, Dobro je vedeti.
Rezervacijo bivanja v počitniških stanovanjih lahko uredite tudi neposredno z upravljavcem počitniških stanovanj Sviz: Petra Peniča lahko pokličete od ponedeljka do petka, od 9. do 11. ure ter od 13. do 15. ure na telefon 01 244 09 15 ali mu pišete na elektronski naslov peter.penic@sviz.si.
Povzetek poglavitnih predlaganih sprememb zakona je pripravila Slovenska tiskovna agencija:
Predlog novele zakona o osnovni šoli, ki je v javni razpravi, vključuje določbe o zagotavljanju varnosti, med drugim omejuje uporabo elektronskih naprav in omogoča pregled šolskih torb. Ob več neopravičenih izostankih od pouka bi lahko šola obvestila CSD in zoper starše podala predlog za prekršek. Predviden je nov predmet o digitalnih tehnologijah.
Predlog novele, ki je v javni razpravi do 28. marca, vključuje novo poglavje o zagotavljanju varnosti, v njem so predvidene preventivne aktivnosti in ukrepi za zagotavljanje varnosti. Po dogodkih, v katerih bi bili ogroženi varnost in zdravje učencev, bi morala šola izvesti varnostne ukrepe, s povzročitelji pa izvajati vzgojne ukrepe. Ukrepe in vzgojne dejavnosti bi opredelila v pravilih šolskega reda.
Uporabo osebnih elektronskih naprav bi omejili na izključno pedagoške aktivnosti, ki bi bile opredeljene v letnem načrtu. Učenci bi morali naprave odložiti v poseben prostor, izjema so tiste, ki jih potrebujejo iz zdravstvenih razlogov.
V primeru suma posedovanja prepovedanih predmetov, kot so orožje, pirotehnika, alkohol, droge, tobačni izdelki in elektronske cigarete, bi šole lahko učenca pozvale k izročitvi predmetov. Če tega ne bi storil, bi lahko pregledali njegove osebne predmete in najdene elektronske naprave ali prepovedane predmete začasno odvzeli.
Predlog novele staršem nalaga odgovornost za nadzor nad predmeti, ki jih učenec prinaša v šolo, in tudi odgovornost za spoštovanje omejitve uporabe elektronskih naprav.
Po predlogu bi lahko učitelj učenca, ki s svojim ravnanjem ovira izvajanje pouka ali ogroža zdravje in varnost sebe oz. drugih, začasno umaknil iz razreda in mu omogočil alternativno obliko pouka.
Opisno ocenjevanje v tretjem razredu
Predlog novele, ki bi se začela uporabljati 1. septembra 2026, uvaja opisno ocenjevanje tudi v 3. razred osnovne šole. Trenutno to velja le za prva dva razreda.
Predvideva tudi nov obvezni predmet tehnika in digitalne tehnologije, ki bi se začel izvajati 1. septembra 2028. Iz obrazložitve je razvidno, da je ta predmet predviden v 7. razredu, zato se v tem razredu omejuje število ur obveznih izbirnih predmetov na dve uri tedensko.
Pouk slovenskega jezika in kulture bi se tako kot za tujce organiziral tudi za pripadnike romske skupnosti. Med podatke, ki jih šole zbirajo o otroku, bi vključili tudi podatek o pripadnosti romski skupnosti.
Podrobneje je opredeljena neocenjenost. Učencu, ki iz opravičljivih razlogov ne bi mogel biti ocenjen, bi novela omogočila prilagojeno ocenjevanje, ob neupravičeni odsotnosti pa bi učenca čakal predmetni izpit, ki se opravlja le enkrat v šolskem letu.
Predlog ukinja vzgojni načrt šole kot samostojni dokument
Predlog ukinja vzgojni načrt kot samostojni dokument, šole bi morale načrt vzgojnih dejavnosti vnesti v letni delovni načrt.
Vzgojni opomin bi se definiral kot vzgojni ukrep, ki se lahko izreče učencu, kadar krši svoje dolžnosti in odgovornosti in ko vzgojne dejavnosti ne dosežejo namena, za hujše kršitve pa tudi brez predhodnega vzgojnega delovanja. Trajanje vzgojnega opomina bi podaljšali na 12 mesecev, kar pomeni, da bi se prenašal tudi v naslednje šolsko leto. V tem času bi morala šola z učencem izvajati vzgojne dejavnosti.
Po predlogu bi bil ugovor staršev možen samo na izrečen vzgojni opomin, ne več za vso vzgojno delovanje šole. Predlog podrobneje določa postopek ugovora, v zvezi s tem pa več ne bo mogoč predlog staršev za inšpekcijski nadzor šole.
Po novem bi določbe o vzgojnem načrtu šole, pravilih šolskega reda in vzgojnem opominu veljale tudi za zasebne šole.
Ob več neopravičenih izostankih možen predlog za prekršek zoper starše
Novela podrobneje opredeljuje postopek opravičevanja odsotnosti učencev. Starši bi morali v dveh dneh od prvega izostanka razredniku sporočiti vzrok izostanka, v petih dneh po vrnitvi otroka v šolo pa predložiti opravičilo. V primerih ponavljajočih ali daljših neopravičenih izostankov učenca lahko šola tudi obvesti pristojni Center za socialno delo (CSD) oz. poda predlog za prekršek zoper starše.
V primeru treh vzgojnih opominov ali neuspešnega izvajanja vzgojnih dejavnosti bi lahko šola učenca prešolala, pri čemer pa za to ne bi bilo več potrebno soglasje staršev niti mnenje CSD.
S predlogom se postavlja tudi rok za podajo predloga za odlog šolanja, in sicer bi bilo predlog pred vpisom otroka v šolo treba podati do 31. marca, za prvošolce pa do 31. oktobra.
Po kritikah občin pa novela ohranja štirikilometrsko mejo oddaljenosti od šole, pri kateri so učenci upravičeni do brezplačnega prevoza. V eni od prejšnjih različic je bilo namreč predvideno znižanje meje na dva kilometra, čemur so občine močno nasprotovale, je za STA povedala sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar.
Dodatne globe za šolo in starše
Šola in odgovorna oseba bi morala po novem plačati globo tudi, če za učence z učnimi težavami ne bi prilagajali izobraževalnega dela, ne bi izvajali vzgojnih dejavnosti in ne bi omogočali doseganja vzgojno-izobraževalnih ciljev učencem s prilagojenim pedagoškim procesom zaradi zagotavljanja varnosti.
Starši pa bi morali plačati globo tudi v primeru, če ne bi zagotovili, da njihov otrok obiskuje pouk, če iz neupravičenih razlogov ne bi zagotovili udeležbe učenca na predmetnih izpitih ali če bi opustili dolžno skrb oz. nadzor nad predmeti, ki jih učenec prinaša v šolo.
Prav tako je Slovenska tiskovna agencija pripravila posebno novico s posveta Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, ki je potekal v Laškem v začetku tega tedna in se ga je udeležil tudi minister za vzgojo in izobraževanje. V razpravi na dogodku je minister Logaj ugotavljal, da je eden največjih izzivov v današnjem šolstvu, tako na vsebinskem kot na organizacijskem delu, spreminjanje percepcije šole skozi oči staršev, saj se je vrednotni sistem v družbi spremenil. Temu so pritrdili tudi ravnatelji.
»Šola je mnoga leta delovala na precej stabilen, a morda nekoliko preveč okorel način in se je težko prilagajala tempu sprememb, ki nastajajo v družbi. Glede na to, da so starši prezaposleni, danes prevzema tudi del socialne funkcije. Hkrati pa šola ne more vstopati v družinsko okolje, kar je izziv, ki daje vso kompleksnost razmisleku o posegih v šolski prostor,« je dejal minister.
Pri tem se mu zdi komunikacija s starši zelo pomembno vprašanje, po drugi strani pa morajo biti tudi pristopi popolnoma drugačni, saj mladina danes informacije lahko dobi povsod. Te so lahko prave ali lažne oziroma napačne, vloga šole pa je po njegovem ravno v tem, da otroke pelje v smer, da bodo znali pridobljene informacije presojati in o njih kritično razmisliti.
Na posvetu ravnateljev v Laškem je bilo precej govora tudi o uporabi mobilnih telefonov v šolah, v zvezi s čimer novela zakona o osnovni šoli opredeljuje omejitve zgolj za vzgojno-izobraževalno delo. Na vprašanje, kakšne vzvode bodo imele šole ob morebitnih zlorabah telefonov v šoli, je minister pojasnil, da bodo za ravnanje otrok v tovrstnih primerih odgovorni starši. »Enako kot to velja v primeru prinašanja nevarnih predmetov v šolski prostor, odgovarjajo tudi za morebitno nezakonito snemanje in objavo različnih posnetkov,« je dodal.
Glede vlaganj države v šolski sistem je povedal, da sredstva med drugim povečujejo za spodbude za učiteljski poklic, in sicer preko štipendij, pripravljajo tudi razpis za plačilo izrednega študija tistim, ki bi želeli pridobiti učiteljski poklic, sofinancirajo različna dodatna usposabljanja za pedagoško delo.
»Zavedamo se, da imamo relativno zrelo populacijo učiteljev, ki bo v naslednjem desetletju v velikem deležu odšla v pokoj, zato je treba pridobiti mlade za vključitev v šolski prostor. Tega seveda ni mogoče rešiti čez noč, je pa treba nastaviti sistemske ukrepe,« je dodal Logaj.
Da je v šolstvu kar nekaj težav, osnovna pa je razvrednotenje poklica, je poudarila predsednica združenja Mojca Mihelič, sicer ravnateljica Osnovne šole Danile Kumar. Na srečanju so zato želeli izpostaviti zlasti vprašanje o tem, koliko je šolstvo v našem prostoru sploh pomembno. Meni tudi, da je kljub nekaterim morebitnim pomislekom hitrost pri spreminjanju šolske zakonodaje smiselna, saj je sedanja zakonodaja stara 30 let, družba pa se je v tem času v marsičem precej spremenila.
Ob tem je poudarila, da je najbolj dragoceno to, da so se spet povezali šolniki in starši, saj je dolgo časa veljalo, da so naravni nasprotniki. Zadnje čase opaža, da so starši zelo naklonjeni ohranitvi kakovostnih javnih šol in spoznavajo, kako pomembno je ohraniti sistem ali ga celo vrniti korak nazaj, ko je šola še imela večjo veljavo.
Med ravnatelji je nekaj pomislekov tudi glede uvajanja razširjenega programa izobraževanja v osnovnih šolah. Kot je povedala ravnateljica OŠ Kolezija Nina Triler, še vedno nimajo kakšnih dodatnih informacij. Meni, da vsaj njihova šola še ni zrela za spremembe, čeprav so se znašli na seznamu šol že v naslednjem šolskem letu.
Zdi se ji, da se spremembe v šolstvu dogajajo veliko hitreje, kot bi se smele. Spremembe so res potrebne, a meni, da bi morali pri pogovorih o njih imeti ključno vlogo tudi ravnatelji, ki poznajo specifike. »Že vrabci čivkajo, da imamo v šolstvu težave s kadrovsko zasedbo, tako da bo že to velik izziv,« je dejala in dodala, da je v šolstvu kar nekaj stvari, ki vznemirjajo ravnatelje in učitelje. Velikokrat se namreč znajdejo v razmerah, ko se morajo odločati sami in so prepuščeni informacijskemu vakuumu.
Ob 8. marcu, ko praznujemo mednarodni dan žensk in se spomnimo na prizadevanje žensk za njihovo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost, namenjamo v tej objavi pozornost zaposlenim v vzgoji in izobraževanju z vidika strukture po spolu.
»Pobudo za praznovanje dneva, ki bi bil posvečen vsem ženskam, je leta 1910 na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk v danskem Koebenhavnu dala Clara Zetkin. Generalna skupščina ZN je leta 1977 z resolucijo določila 8. marec kot mednarodni dan žensk. Na ta dan leta 1857 so v New Yorku ženske, zaposlene v tekstilni industriji, protestirale proti nečloveškim delovnim razmeram in nizkim mezdam.«
Da v vzgoji in izobraževanju med zaposlenimi prevladujejo ženske, vsakokrat potrdi tudi letno poročilo Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Pogled na izobraževanje (Education at a Glance). Publikacija predstavlja uporabno zbirko statističnih podatkov za oblikovalce izobraževalnih politik, tudi na mednarodni ravni, in je najvplivnejša zbirka podatkov o stanju v izobraževanju po svetu – v državah članicah OECD in v državah partnericah organizacije.
OECD v aktualni publikaciji Pogled na izobraževanje 2024 ugotavlja, da je skupno na vseh ravneh izobraževanja v vseh državah članicah organizacije med učiteljstvom več kot dve tretjini žensk oziroma da v povprečju ženske predstavljajo 70 % vseh zaposlenih na delovnem mestu učitelj na vseh ravneh izobraževanja v državah OECD in partnerskih državah. Delež žensk v izobraževanju je med državami različen, od 49 % na Japonskem in 52 % v Savdski Arabiji do več kot 80 % v Estoniji (82 %), Latviji (83 %) in Litvi (82 %). Največji delež žensk v izobraževanju je na predšolski in osnovnošolski ravni, zatem pa se odstotek z vsako naslednjo ravnjo znižuje: medtem ko je v vrtcih med pedagoškim osebjem žensk v povprečju 95 odstotkov, jih je na terciarni ravni 46 odstotkov (podatki so za leto 2022). Kljub visoki zastopanosti študentk v univerzitetnem izobraževanju je delež predavateljic nižji, kar se v delu povezuje tudi z navzočnostjo t. i. steklenega stropa za ženske v akademskih krogih.
In kakšne so številke z vidika strukture zaposlenih po spolu v vzgoji in izobraževanju za Slovenijo? V šolskem letu 2023/24 je bilo po podatkih Statističnega urada RS v vrtcih zaposlenih 12.440 vzgojiteljic in vzgojiteljev ter njihovih pomočnikov, vzgojiteljic je bilo 97,3 %, vzgojiteljev pa 2,7 %. V osnovnošolskem izobraževanju je bilo zaposlenih 18.824 učiteljev in učiteljic, poleg učiteljev je bilo zaposlenih še 3.250 vodstvenih, svetovalnih ali drugih strokovnih delavcev. Med učitelji je bilo moških nekaj manj kot 15 %, med vodstvenimi delavci pa 24 %. V srednjih šolah za mladino in odrasle je bilo zaposlenih 7.605 strokovnih delavcev. Med njimi je bilo 6.490 učiteljev (od tega 67 % žensk), 267 vodstvenih delavcev (od tega 64 % žensk) in 289 svetovalnih delavcev (od tega 93 % žensk). V ustanovah na terciarni ravni izobraževanja je bilo zaposlenih 5.993 strokovnih delavcev, visokošolskih učiteljev je bilo 3.199. Delež žensk med temi učitelji se z vsako naslednjo stopnjo akademskega naziva zmanjšuje. Med docenti je bilo žensk 47 %, med rednimi profesorji pa 10 odstotnih točk manj.
Z izobraževalnim seminarjem za sindikalne zaupnice in zaupnike Sviza v osnovnih in glasbenih šolah ter zavodih za izobraževanje odraslih smo 10. in 11. 2. 2024 nadaljevali s srečanji, ki smo jih v tokratnem nizu predvideli za predstavnike našega sindikata v zavodih po vsej Sloveniji.
Predsednik Sindikalne konference osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih Dušan Nemec je po predstavitvi dnevnega reda izobraževalnega srečanja, ki jih v sindikatu v tokratni izvedbi namenjamo temu, da bi razjasnili najbolj pereče dileme, ki spremljajo vpeljavo novega plačnega sistema, prepustil besedo glavnemu tajniku Branimirju Štruklju. Ta je z zaupnicami in zaupniki spregovoril o kontekstu zahtevnih pogajanj o odpravi plačnih nesorazmerij in oblikovanju novega plačnega sistema, v okviru katerih so se pogajalske skupine sindikatov in Vlade RS sestajale skoraj dve leti, pogajanja pa so se v izteku minulega koledarskega leta uspešno končala s sprejetjem novega Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, podpisom kolektivnih pogodb, aneksov h kolektivnim pogodbam ter več uredb in aktov.
Pri tem je glavni tajnik poudaril demokratično sodelovanje na vseh ravneh sindikata in pomen dela, ki so ga v pogajanjih opravili članice in člani pogajalske skupine Sviza, glavni odbor, strokovna služba sindikata in celotna Konfederacija sindikatov javnega sektorja. Kot že na prejšnjih izobraževalnih seminarjih je podčrtal, da so tokratna kompleksna pogajanja pomembno določila merila za prihodnja usklajevanja in nazorno pokazala, kako je mogoče v pogajalskem procesu doseči bistvene spremembe, kar se tiče vrednotenja dela, delovnih pogojev in izboljšanja položaja zaposlenih. V okviru svoje predstavitve se je kritično odzval na očitke o razvrednotenju dela zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, ki so pridobili naziv višji svetnik, in se dotaknil tudi položaja zaposlenih na delovnem mestu pomočnik ravnatelja. Ponovno je spomnil, da je Ministrstvo za javno upravo na svoji spletni strani z drugimi dokumenti objavilo tudi posebno aplikacijo za izvedbo prevedbe in določitve postopne pridobitve pravice do plače v prehodnem obdobju po Zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, in zagotovil, da bo Sviz svojim članicam in članom ob prehajanju v nov plačni sistem kot do zdaj zagotavljal potrebno pomoč.
V okviru predstavitve aktualnega dogajanja je glavni tajnik Sviza izpostavil obravnavo spremenjenega Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, glede katerega je sindikat ponovil svoje pomisleke tudi na nedavnem delovnem posvetu o prihodnosti slovenskega šolstva. Sviz namreč zagovarja ohranitev pravice zaposlenih, da se pritožijo na svet zavoda, kar se zdaj pri odpovedih delovnih razmerij umika iz zakona; skeptičen je do ponovne uvedbe soglasja ministra pri imenovanju ravnateljev in si želi več pristojnosti za svet zavoda tudi pri razreševanju ravnatelja. Glavni tajnik je izrazil zadovoljstvo, da bo upoštevan poziv sindikata in bo v zakonu končno določen minimalni delež sredstev BDP, ki ga je treba nameniti za investicije in razvoj v vzgoji in izobraževanju, četudi sindikat zagovarja višji delež sredstev in krajšo časovnico vpeljevanja le-tega. Preden se je zbranim v Portorožu v nadaljevanju izobraževalnega seminarja pridružil minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj, je Branimir Štrukelj na kratko poročal še o pogajanjih Vlade RS in sindikatov o pokojninski reformi ter pri tem izpostavil najbolj pereča vprašanja, ki so predmet usklajevanja.
Minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj je v nadaljevanju dopoldanskega dela srečanja sindikalnim zaupnicam in zaupnikom predstavil najpomembnejše aktualno dogajanje na področju resorja. Ob tem je izpostavil pomen konstruktivnega dialoga s Svizom, in sicer prav z namenom, da bi ohranili in nadgradili ugled učiteljskega poklica, vzpostavili pogoje, ki ovirajo kakovostno delo učiteljev, in zagotovili največjo možno korist učencev pri pridobivanju znanja. Spregovoril je o še odprtih vprašanjih, ki jih bo treba v socialnem dialogu nasloviti pred začetkom prihodnjega šolskega leta, se dotaknil predlaganih sprememb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja pri imenovanju ravnatelja, pristojnostih sveta zavoda in stabilnem financiranju področnega razvoja in investicij. Minister prav tako ni spregledal izzivov s pomanjkanjem kadra v vrtcih in šolah, pri tem pa izpostavil nekaj po njegovem mnenju učinkovitih ukrepov ministrstva na tem področju – med drugim povečanje števila štipendij in zvišanje zneska le-teh ter odpravo nezdružljivosti kadrovskih in Zoisovih štipendij. Dotaknil se je še izdajanja odločb, predvidenih ključnih sprememb zakona o inšpekciji in zakona o osnovni šoli ter pri tem naslovil tudi vprašanje omejitve ali prepovedi rabe telefonov v šoli. Odzval se je na opozorilo, da je v šolah vse več nasilja na različnih ravneh, in pri tem spregovoril o aktivnostih ministrstva na področju prilagajanja protokola za šole, ko gre za ukrepanje v primeru groženj z nasilnimi dogodki. Odgovoril je še na vprašanje o zahtevnem vključevanju priseljenih otrok v pouk in opozorilo, da učiteljem pri tem ni zagotovljena ustrezna sistemska podpora.
Zaupnice in zaupnike je seznanila z določanjem osnovne plače in izjemami, ki se ob tem pojavljajo, v nadaljevanju je namenila pozornost temeljnim značilnostim načina prevedbe na novo plačno lestvico in ob tem obvezni uporabi aplikacije, ki je objavljena na spletni strani Ministrstva za javno upravo (103. člen Zakona o temeljih sistema plač v javnem sektorju). Z navzočimi je Martina Vuk spregovorila še o t. i. tranšah, tj. o tem, kdaj bodo zaposleni v javnem sektorju prejeli dogovorjene dvige in v kakšni višini. Podrobno je predstavila še, kako bodo določeni tarifni razredi in plačne skupine, spregovorila o določitvi osnovne plače, premestitvi na drugo delovno mesto in napredovanju. Dotaknila se je tudi novosti novega plačnega zakona, in sicer instituta spregleda izobrazbe ter možnosti določitve višjega plačnega razreda. Z zaupnicami in zaupniki je izmenjala še informacije o napredovanju in delovni uspešnosti. Predstavitev novosti Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in Kolektivne pogodbe za javni sektor je v celoti dostopna tukaj – klik.
V sklepnem delu prvega dneva izobraževalnega seminarja je pomočnica glavnega tajnika Sviz Nadja Götz z zaupnicami in zaupniki spregovorila o podrobnostih normativnega dela Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS. Navzoči na izobraževalnem seminarju so se tako seznanili z bistvenim namenom sklepanja omenjenega aneksa, ki je bil v prevedbi plačnih razredov in uvrstitvah v plačni razred delovnih mest in nazivov plačne skupine D. Prav tako je z aneksom usklajena sistemizacija delovnih mest, določeni so kriteriji za zasedbo novih in stopnjevanih delovnih mest, plačilo povečane in zmanjšane učne obveznosti ter dodatne učne obveznosti. Aneks obsega tudi spremenjeno določbo glede letnega dopusta, spremembo glede varstva starejših delavcev, dodatno pa je bila sklenitev aneksa namenjena uskladitvi pogojev za plačilo dodatka za redno delo v popoldanskem času s kolektivno pogodbo za javni sektor. Celotna predstavitev je dostopna – tukaj.
Drugi dan izobraževalnega seminarja je strokovna sodelavka Sviz za pravne zadeve Sneža Mihailova Brojan zbranim sindikalnim zaupnicam in zaupnikom ob konkretnih primerih posameznih delovnih mest predstavila proces prevedbe plačnih razredov na novo plačno lestvico.Izpostavila je ključne pravne podlage prevedbe in še posebej 103. člen Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki napotuje na obvezno uporabo posebne aplikacijo Ministrstva za javno upravo za prevedbo delovnega mesta javnega uslužbenca (z dozdajšnjega plačnega razreda in ob upoštevanju pridobljenih nazivov) v nov plačni sistem. Prav tako je omenila izjeme pri prevedbi, opisala, kako bodo potekali dvigi (v največ šestih tranšah) plač in usklajevanje osnovne plače z inflacijo v prehodnem obdobju.
»Pravico do višje plače bodo javni uslužbenci pridobili v največ šestih obrokih. Prvikrat bodo v javnem sektorju povišanje občutili februarja, ko bodo izplačane januarske plače. Zaposleni, pri katerih predvideno povišanje plače ne dosega 100 evrov, bodo upravičeni do celotnega dviga, ostali najmanj do 100 evrov oziroma 12 odstotkov razlike celotnega povišanja. Do drugega dviga bodo zaposleni, ki jim povišanje še ni bilo izplačano v celoti, upravičeni novembra z oktobrsko plačo. Če bo preostanek razlike povišanja nižji od 100 evrov, jim bo ta izplačana v celoti. Sicer bodo pridobili pravico do izplačila drugih 12 odstotkov razlike, a ne manj kot 100 evrov. Še štirje plačni dvigi za tiste, ki bodo do njih upravičeni, so predvideni s 1. junijem in 1. decembrom 2026, s 1. julijem 2027 in 1. januarjem 2028.«
Sindikalni zaupnice in zaupniki so v razpravi na strokovno službo sindikata naslovili številna vprašanja o prehodu v novi plačni sistem, izhajajoč iz konkretnih prevedb na posameznih delovnih mestih. Med drugim so izpostavili trajanje prehodnega obdobja, anomalijo prevedbe pri napredovanju v naziv višji svetnik, problematiko dodatka za opravljanje dela razredništva zgolj v deležu poučevanja, položaj pomočnikov ravnateljev. Do predstavitve prevedbe plačnih razredov v novo plačno lestvico lahko dostopate – tukaj.
Pred zborom Sindikalne konference osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih je strokovni sodelavec Sviza za pravne zadeve Jernej Zupančič prikazal specifike tarifnega dela Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS oziroma plačila učne obveznosti– klik do predstavitve.
Dogodek se je sklenil z zborom Sindikalne konference osnovnih in glasbenih šol ter zavodov za izobraževanje odraslih. Predsednik Dušan Nemec je poročal o aktivnostih konference v minulem obdobju, strokovna sodelavka za pravne zadeve Sneža Mihailova Brojan pa je v nadaljevanju zaupnicam in zaupnikom predstavila aktualni predlog sprememb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Poudarila je, da se je Sviz na predlog že odzval in resorno ministrstvo podrobno seznanil s svojimi stališči glede spreminjanja nekaterih institutov – med drugim glede oblikovanja vrtcev, pristojnosti sveta zavoda, postopka imenovanja in razreševanja ravnatelja ter zagotavljanja deleža sredstev za vzgojo in izobraževanje iz proračuna. Na vse navedeno je sindikat, kot omenjeno, opozoril tudi na posvetu o prihodnosti slovenskega šolstva, ki je potekal 6. februarja letos. Sindikalni zaupnice in zaupniki so izrazili strinjanje, da Sviz vztraja pri svojem predlogu za dodatno financiranje področja vzgoje in izobraževanja, da svet zavoda ostaja pritožbeni institut, in nasprotuje predvideni spremembi, da bi resorno ministrstvo obvezno podajalo soglasje pri imenovanju in razrešitvi ravnateljev.
Strokovna sodelavka Sviza je namenila pozornost še t. i. pravici do odklopa, ki izhaja iz Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in s katero mora biti delavcu zagotovljeno, da v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu. V ta namen mora delodajalec, kot izhaja iz 142.a člena ZDR-1, sprejeti ustrezne ukrepe, o njih pa pisno obvestiti delavce. Sneža Mihailova Brojan je spregovorila še o natančnejši opredelitvi instituta odklopa in predvidenih sankcijah za delodajalca, ki pravice do odklopa ne zagotavlja.
Gradivo z izobraževalnega seminarja za sindikalne zaupnice in zaupnike Sviza v osnovnih in glasbenih šolah ter zavodih za izobraževanje odraslih je zbirno objavljeno še med obvestili sindikalne konference– na tej povezavi.
V zopet izjemni organizaciji Območnega odbora Sviz Velenje, ki ga vodi Bojan Požun, je zadnjo januarsko soboto, 25. 1. 2025, potekal že 10. veleslalom članic in članov našega sindikata. V sončnem vremenu se jih je na progo, ki so jo pripravili delavci Smučarskega centra Golte, podalo skupno 239, v cilju pa jih je spremljalo 95 navijačev. Člani časomerilne ekipe Timing Golte so odlično postavili vratca in ves čas skrbeli za progo, v ciljni areni je bilo prijetno vzdušje. V času, odkar veleslalom organizira velenjsko območje sindikata, je na tekmovanju sodelovalo kar 2.200 smučark in smučarjev.
Tekmovanje na Golteh je spremljal tudi glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj, ki je podelil medalje za posamezna prva tri mesta v petih starostnih kategorijah pri ženskah in moških, skupnemu zmagovalcu pa predal prehodni pokal.
Skupni zmagovalci so bili članice in člani Območnega odbora Sviz Velenje, drugo mesto je osvojil Območni odbor Sviz Ljubljane in okolice, tretje pa Območni odbor Sviz Zasavje.
V imenu tajništva Glavnega odbora Sviz se iskreno zahvaljujemo Območnemu odboru Sviz Velenje za odlično pripravljen dogodek, prav tako pa hvala vsem tekmovalcem in navijačem, ki ste znova polepšali smučarski dan na Golteh.
